Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
postavljáč -a m s -em člov. (á) ~ kegljev; poud. |kdor se rad postavlja|
postavljáčka -e ž, člov. (ȃ)
postavljáčev -a -o (á)
Pravopis
postopáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor rad postopa|
postopáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
postopáčev -a -o (á) poud.
Pravopis
potepênec -nca tudi potepénec -nca m s -em člov. (é; ẹ́) poud. |kdor se rad potepa|
potepênka -e tudi potepénka -e ž, člov. (é; ẹ́) poud.
potepênčev -a -o tudi potepénčev -a -o (é; ẹ́) poud.
Pravopis
potepín -a m, člov. (ȋ) poud. |kdor se rad potepa|
potepínka -e ž, člov. (ȋ) poud.
Pravopis
potepúh -a m, člov. (ú; ȗ) preganjati ~e; poud. |kdor se rad potepa|
potepúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ)
potepúška -e ž, člov. (ȗ) redk. potepuhinja
Pravopis
pravdáč -a m s -em člov. (á) slabš. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnik
pravdáčka -e ž, člov. (ȃ)
pravdáčev -a -o (á)
Pravopis
právdar -ja m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnik
právdarica -e ž, člov. (ȃ)
právdarjev -a -o (ȃ)
právdaričin -a -o (ȃ)
Pravopis
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
Pravopis
preklinjeválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor rad preklinja|
preklinjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud.
preklinjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
Pravopis
preràd -áda -o povdk. (ȁ á á) poud. |zelo, preveč rad|: ~ verjame lažnivcem; ~a bere; Rada, ~a bi jih spoznala; ~o se zgodi, da jim kaj manjka
Pravopis
prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a
Pravopis
pripómbar -ja m s -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor (rad) kaj pripomni|
pripómbarica -e ž, člov. (ọ̑) slabš.
pripómbarjev -a -o (ọ̑) slabš.
pripómbaričin -a -o (ọ̑) slabš.
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
radodáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ gostitelj; poud. radodaren z/s čim biti ~ z obljubami |rad obljubljati|
radodárnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
režíja -e ž, pojm. (ȋ) filmska ~; poud. delati kaj v lastni ~i |z lastnimi sredstvi in delavci|; urad. žarg. upravno, pisarniško poslovanje; skup., gosp. žarg. splošni stroški; števn., rad. žarg. režijski prostor
Pravopis
skakljàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) neobč. |ki rad skaklja|: ~ otrok
skakljávost -i ž, pojm. (á) neobč.
Pravopis
smejávec -vca m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad smeje|
smejávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
smejávčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
snég -á m -u -- -u -om; mn., neobč. -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȃ) ~ kopni; knj. pog. ~ gre sneži; gaziti ~, po ~u; z avtom obtičati v ~u; publ. preživeti dan na ~u smučati, sankati se; večni ~; rad. žarg. ~ na ekranu |svetle, migotajoče pike na ekranu|; kuhar. |stepen beljak|
Pravopis
spakoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad spakuje|
spakoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud.
spakoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
Pravopis
stakljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) poud. |ki rad stika|: ~ otrok
stakljívost -i ž, pojm. (ȋ) poud.
Število zadetkov: 190