razvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ okus poslušalcev; ~ svoje otroke
razvájati se -am se (á; ȃ) Rad se ~a
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
renomírati -am dvovid., dov. -ajóč; -an -ana; renomíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ pokojnikove zasluge hvaliti, slaviti; neobč. renomirati z/s čim Rad ~a s svojo spretnostjo se hvali, postavlja
Pravopis
Pravopis
ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Pravopis
Pravopis
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Pravopis
séči2 séžem dov. sézi -te; ségel -gla, séč/sèč; séženje; (séč/sèč) (ẹ́) Voda je segla do hiš; seči po čem omilj. pogosto ~ ~ cigaretah |veliko kaditi|; poud.: Rad ~e ~ dobri knjigi |bere dobre knjige|; ~ ~ orožju |uporabiti orožje|
Pravopis
sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~
Pravopis
srébati -am in srébati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; srébanje (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ vročo juho; poud. z užitkom ~ kavo |piti v majhnih požirkih|
srébati ga -am ga in srébati ga -ljem ga (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
srébati ga -am ga in srébati ga -ljem ga (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~a |pije alkoholne pijače|
Pravopis
srébniti -em dov. srébnjen -a (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ malo juhe
srébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
srébniti ga -em ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. Rad ga ~e |popije alkoholno pijačo|
Pravopis
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
Pravopis
Pravopis
tálele tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole
Pravopis
teatralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; teatralizíranje (ȋ) neobč. kaj ~ prizor |oblikovati z gledališkimi sredstvi|; poud. Rad ~a |narejeno, izumetničeno govori, ravna|
Pravopis
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Pravopis
Pravopis
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Pravopis
Pravopis
túnkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; túnkanje (ȗ) knj. pog. koga/kaj ~ glavo v morje potapljati; Pazi se, rad ~a
Pravopis
umánjkati -am dov. -an -ana; umánjkanje (ȃ) neobč. Uspeh ni umanjkal |je bil razmeroma velik|; pokr. Ne zaupam mu, ker rad ~a |ne izpolni obljubljenega|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 190
Dostopnost