Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
ljubȋtelj, m. der Liebende, Met., kajk.-Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
lǫ̑g, m. der Hain, der niedere Wald, Cig., Jan., Mik., Ravn., Levst. (Rok.), ogr.-Valj. (Rad), nk.; prevzeti dolg in log, einen Besitz sammt den Schulden übernehmen, Tolm.; deco vun peljati na polje in v loge, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
Pleteršnik
malína, f. 1) die Himbeere (rubus idaeus); — tudi málina, Valj. (Rad); — 2) = murva, Mur., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.-C., M.; m. koga pekla, ogr.-C.; berauben, kajk.-Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.-M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.-Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
Pleteršnik
Pleteršnik
mȋta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
Pleteršnik
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
Pleteršnik
mravljȋnjak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.-Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
Pleteršnik
nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.-Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
Pleteršnik
nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.-Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.-Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.-Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.-C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
Pleteršnik
naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).
Pleteršnik
nálog, -lǫ́ga, m. 1) die Auferlegung, Cig.; — die Aufgabe, C.; der Auftrag, Cig. (T.), Prip.-Mik., DZ., ogr.-Valj. (Rad); plačilni n., der Zahlungsauftrag, nk.; — 2) die Steuer, ogr.-C.; — 3) das Gießschaff, ogr.-C.; — tudi: nalòg, -lǫ́ga, Valj. (Rad).
Pleteršnik
namèt, -mę́ta, m. 1) das Aufgeworfene, das Angehäufte, Cig., Jan.; der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Valj. (Rad); — was das Wasser angesetzt hat, der Anwurf, Cig.; — der Straßenanwurf, der Schotter, C.; — ein gebahnter Weg, ogr.-C.; — 2) die Steuerauflage, der Aufschlag, DZ., Valj. (Rad); die Kriegscontribution, C.; — 3) pl. nameti, Winke, Fingerzeige, Mur., Jan.; namete dajati, Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — tudi: námet.
Pleteršnik
namišljénje, n. 1) die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Einbildung, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
napòj, -pója, m. 1) das Getränk des Viehes, Mur., Cig., Jan., Nov.; kar se tekočega svinjam daje, Valj. (Rad); — 2) die Bewässerung, Levst. (Močv.); — tudi: nápoj, -pója, Valj. (Rad), Levst. (Močv.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 246
- Naslednja »
Število zadetkov: 4920
Dostopnost