Zadetki iskanja
Pleteršnik
navȋst, f. der Neid, Mur., C.; njegova ljubezen naj bo duša vašega srca, da ne bo redilo v sebi nobene navisti, nobenega sovraštva, Škrb.-Valj. (Rad); — návist, ogr.-Valj. (Rad); — nam. nenavist.
Pleteršnik
nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.-C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
Pleteršnik
nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.-Valj. (Rad), kajk.-Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
Pleteršnik
ničę̑murnost,* f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.-Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.-Mik.; — pogl. nuja.
Pleteršnik
obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.-Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.-C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.-Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen (intr.), Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn-Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
Pleteršnik
ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.-Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občȋnstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
obiljávati, -am, vb. impf. in Fülle vorhanden sein, ogr.-Valj. (Rad); — in Ueberfluss haben: o. s čim, ogr.-C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
obȋłnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.-Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.-Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad), Zora.
Pleteršnik
obrẹ̑st, f. 1) der Vortheil, der Gewinn, Meg., Guts., Cig., Jan., C., Krelj-M.; veliko o. imeti od česa, Dalm.; dosti obresti najti, Kast.; — 2) der Zins, die Zinsen, Dict., Cig., Jan.; z obrestjo izterjati, Trub.; krivična o., der Wucherzins, Cig.; na obresti dati, verzinsen, C.; v o., z obrestjo posojevati, brez obresti posoditi, Ravn.-Valj. (Rad); nazaj dobiti svoje z obrestjo, Jap.-Valj. (Rad); nav. pl. obresti, die Zinsen, die Interessen, V.-Cig., Jan., nk.; zamudne obresti, Verzugszinsen, Cig., Jan., DZ.; obrestne obresti, die Zinseszinsen, Cig., Cel. (Ar.); — 3) der Finderlohn, Tolm.; — 4) o. iskati, Ursache zum Streit suchen, Händel suchen, Dol.-Cig., M., BlKr.; kaj obresti iščeš? = kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.-Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἂτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
Pleteršnik
odréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen, verweigern; nič mu ne odreče; o. si kaj, sich Abbruch thun, Cig.; s sodbo komu kaj o., gerichtlich absprechen, Cig.; o. komu pokorščino, C., Škrb.-Valj. (Rad); — 2) widersprechen, leugnen, C.; v tem mu ni mogel odreči, Pohl. (Km.); Ko bosa bi v snegu za tabo pritekla, Besedo prvo bi zopet odrekla, Levst. (Zb. sp.); vsako odreče, er widerspricht allem, Z.; abschwören: s prisego kaj o., Cig.; — 3) antworten, erwidern, Cig., C.; v zobe odreči komu, Jap.-Valj. (Rad); Odreče mu besede te, Preš.; = o. se, erwidern: Ti se jim tako odreci, Npes.-Schein.; — 4) o. se česa, auf etwas verzichten, einer Sache entsagen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); o. se volitve, Levst. (Nauk); o. se vladarstva, službe, die Regierung, ein Amt niederlegen, Cig.; tudi: o. se čemu, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.-Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec-C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.-C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.-Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
omagováti, -ȗjem, vb. impf. ad omagati; 1) = premagovati: o. koga, überwältigen, Z.; o. se s kom, mit jemandem im Zweikampfe ringen, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) die Kräfte verlieren, im Erliegen, im Verfall begriffen sein; verschmachten; omagujem pod tvojo močno roko, Trav.-Valj. (Rad); ljudje in živina od vročine omagujejo, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
omədlováti, -ȗjem, vb. impf. 1) daran sein, die Besinnung zu verlieren: tako močno zdihujem in ječim, da skoraj omedlujem, Valj. (Rad); — 2) = omedlevati 2), moja duša omedluje po hiši gospoda, Trav.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
opọ̑rək 2., -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.-C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.-C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.-C.
Pleteršnik
oslobodíti, -ím, vb. pf. = osvoboditi, befreien, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad); o. ali oprostiti, Krelj; o. koga (se) česa ali od česa, jemanden (sich) von etwas befreien, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.-Valj. (Rad).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 246
- Naslednja »
Število zadetkov: 4920
Dostopnost