Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
uhljátən, -tna, adj. = kdor rad uhlja, C.
Pleteršnik
ujẹ́davəc, -vca, m. = človek, kateri se rad ujeda, der Bittere, der Böse, C.
Pleteršnik
uklanjljìv, -íva, adj. kdor se rad uklanja, Jurč.
Pleteršnik
usípčən, -čna, adj. leicht zerfallend: u. je krompir, kadar se skuhan rad drobi, Notr.
Pleteršnik
vrtàv, -áva, adj. kdor se rad vrti: vesela, vrtava in živa hišna, Jurč.
Pleteršnik
vtikljìv, -íva, adj. kdor se rad v vse vtika, zudringlich, Cig.
Pleteršnik
zaderíčən, -čna, adj. kdor se rad zadere, zadira, zanksüchtig, M.
Pleteršnik
zadŕtən, -tna, adj. = zadirčen, kdor se rad zadira nad ljudmi, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zájəm, -jma, m. die Anleihe, das Anlehen, Št.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; državni z., das Staatsanlehen, Cig. (T.); posilni z., das Zwangsanlehen, Cig., DZ.; loterijski z., das Lotterieanlehen, DZ.; zajma nihče rad ne vrne, Fr.-C.; v z. vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, borgen, Cig., Slom.-C., Fr.-C.; = na z. vzeti, dati, Cig., Fr.-C.; — der Vorschuss, DZ.; poštni z., der Postvorschuss, DZ.; — (zajèm, -ję́ma, Jan.).
Pleteršnik
zakotnják, m. kdor je rad doma ter ne hodi po svetu med ljudi, Nov.
Pleteršnik
zamẹ́tčən, -čna, adj. kdor rad zameta, gerne verwerfend, Cig.; heikelig, M.
Pleteršnik
zamíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad zamekniti; 1) hinrücken, Jarn.; z. se, wanken: pijanec se zamiče, C.; — 2) zu entrücken suchen (pflegen), Z.; z. se, sich verbergen, Z.; vsakdo, ki je mnogo trpel pri druzih, zamiče se v samoto, Let.; — 3) verzücken, entzücken, Cig.; — v molitev z. koga, jemanden zum Gebete begeistern, Ravn.; — z. se, verzückt, entzückt werden, Jarn.; sich in Gedanken vertiefen, sich versinnen: starček se rad zamiče v svojo mladost, Let.; z. se v božje obličje, LjZv.; jaz sem strmel in se zamikal, LjZv.; — II. vb. pf. zamȋka, zamȋče me, es wandelt mich die Lust, das Verlangen an, Mur.
Pleteršnik
zasẹ̑kljiv, adj. kdor rad vsako besedo drugim presekuje, der es liebt ins Wort zu fallen, zu widersprechen, Ig (Dol.).
Pleteršnik
zatę́gəł, -gla, adj. zähe, Cig., Cig. (T.); z. je les, kadar se rad šibi, M.; zateglo meso, Z., jvzhŠt.; zategla zemlja, lehmiger Boden, Polj.; z. kruh, weiches, patziges Brot, Polj.; zateglo življenje, eih zähes Leben, Šol., Nov.; — zategla barva, eine dunkle Farbe, C.
Pleteršnik
zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.
Pleteršnik
zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zmǫ́tičən, -čna, adj. = kdor se rad zmoti, zmotljiv, Ig (Dol.).
Pleteršnik
zmrdljìv, -íva, adj. = kdor se rad zmrduje, geberdig, Cig.
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Pleteršnik
žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 4920