Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
    travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izróden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na izroditev: izrodni znaki; izrodne oblike
♦ bot. izrodna zlatica gorska rastlina z rumenimi cveti, ki ima ob cvetenju en ali dva ledvičasta lista, Ranunculus hybridus
SSKJ²
opíh -a m (ȋ)
bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina z drobnimi bledo rumenimi cveti, Ranunculus sceleratus:
SSKJ²
ripèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
nar. pordel, zaripel: zaradi neprespanosti ripeče oči; ripeč od jeze
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris
SSKJ²
zlatíca -e ž (í)
1. travniška ali njivska rastlina z majhnimi, navadno rumenimi cveti: trgati marjete in zlatice
2. ekspr. zlatnik: šteti zlatice
3. zastar. zlata ribica: imeti v akvariju zlatice
♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris; vodna zlatica rastlina z belimi cveti, ki raste v stoječih ali počasi tekočih vodah, Batrachium; zool. kuna zlatica kuna z rumeno liso na prsih, Martes martes

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
ripȅč -ẹ́ča prid.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
grebę̑nəc, -nca, m. 1) dem. greben, Valj. (Rad); — 2) der Ackerhahnenfuß (ranunculus arvensis), Kras, Ist.-Erj. (Torb.); — der Hahnenkamm (rhinanthus crista galli), Cig.
Pleteršnik
kuroslẹ̀k, -slẹ́ka, m. scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Št.-Erj. (Torb.); tudi: kúroslek, vzhŠt.
Pleteršnik
lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.-Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini-Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).
Pleteršnik
motȋka, f. 1) die Haue, die Hacke zur Bearbeitung des Erdbodens; — turška motika! (Sapperment!) take druščine ne bi se bil nadejal, Zv.; — = dvozoba pralica, Notr.-Levst. (Rok.); mọ́tika, Št., ogr.-Valj. (Rad); — 2) feigwurzliger Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Ben.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
opìh, -píha, m. der Sellerie (apium graveolens), Habd., Jan.; — die Petersilie (petroselinum sativum), Tolm., Ben.-Štrek. (Let.); — der Hahnenfuß (ranunculus), (opíh) Ip.-Erj. (Torb.); — prim. nem. Eppich, iz lat. apium.
Pleteršnik
pȋrnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
Pleteršnik
pizdogrìz, -gríza, m. der Gift-Hahnenfuß (ranunculus sceleratus), Mur., SlGor.-C.
Pleteršnik
prehǫ̑dnica, f. 1) die Passkarte, Cig.; — 2) der Planet, Cig. (T.); (stsl.); — 3) eine im dritten Jahre noch gelte Kuh, Z., Gor.; — 4) brennender Hahnenfuß (ranunculus flammula), C.; (rastlina, ki se rabi zoper prehod [Schnupfen], C.).
Pleteršnik
protȋnščica, f. die gelbweiße Scabiose (scabiosa ochroleuca), C.; tudi: der kleine Sumpfhahnenfuß (ranunculus flammula), C.
Pleteršnik
samojẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) = snedež, der Vielfraß, C.; — 2) der Hahnenfuß (ranunculus), Mur.-Cig., Mik., vzhŠt.-C.; tudi: das Gauchheil (anagallis), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
samojẹ́ja, f. der Hahnenfuß (ranunculus), Mur., C., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
slanǫ́vrat, m. der Hahnenfuß (ranunculus), (nam. solnovrat "sich nach der Sonne wendend"), Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
Število zadetkov: 51