Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij
// prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
SSKJ
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike
// nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
SSKJ
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
SSKJ
antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
SSKJ
bíčevje -a s (ī) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet
// stebla bičkov: cekar iz bičevja
SSKJ
bíčje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
SSKJ
bináren -rna -o prid. (ȃ) ki je iz dveh enot: binarni sistem
♦ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število
SSKJ
bíomása -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
SSKJ
bledíca -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič)
♦ agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza
SSKJ
brizgálnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice
  2. 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
SSKJ
celulóza -e ž (ọ̑) kem. organska spojina rastlinskih celičnih sten: škrob, sladkor in celuloza v rastlinah
// teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken: bombažna, lesna celuloza; beljena celuloza
SSKJ
címa -e ž (í) 
  1. 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši
  2. 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato
  3. 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime
SSKJ
cóca-cóla -e [kokakola] ž (ọ̑-ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov rastlin koka in kola: kozarec peneče se coca-cole; reklame za coca-colo
SSKJ
cvetênje -a [tudi vət] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem; cvetenje rastlin; čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi
SSKJ
črnôba -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov
SSKJ
degeneríranje -a s (ȋ) glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli
SSKJ
dekókt -a m (ọ̑) knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin; zvarek: spiti dekokt; dekokt iz kamilic
SSKJ
determiníranje -a s (ȋ) glagolnik od determinirati: ključ za determiniranje rastlin
SSKJ
detrítus -a m (ȋ) biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa
SSKJ
dèž -jà tudi -ja [dəž] m (ə̏ ȁ, ə̀) 
  1. 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel
    ●     ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
    ♦     agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
Število zadetkov: 312