Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna
Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Jezikovna
Pomladni, spomladanski ali pomladanski?

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski. Kdaj uporabljati katerega? Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.

Jezikovna
Pridevnik iz zemljepisnih imen »Wales« in »Novi Južni Wales« ter zapis z W

Zanima me, zakaj je pridevnik tvorjen iz zempljepisnega imena Wales lahko waleški, velški ali valižanski, pri zemljepisnem imenu Novi Južni Wales (ki očitno izvira iz prvega) pa le novojužnowaleški (in ne npr. novojužnovaližanski). Podobno je pri prebivalcih, kjer Novojužnovaližan ni pravilno. Kaj je razlog za to? Ali konkreten razlog sploh obstaja, ali gre le za "luknjo v sistemu"?

Na tej točki, ko smo že pri Walesu, me zanima tudi, zakaj pišemo Wales s črko W, ime države Zimbabve pa z V (četudi je to v vseh uradnih jezikih te države zapisano z W), torej zakaj smo tako selektivni pri uporabi "tujih črk"?

Hvala za pomoč

Jezikovna
Raba predloga: »v« ali »na« Slovenskem primorju

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna
Raba predloga »poleg« in pravilen zapis povedi

Zanima me pravilni zapis spodnjega stavka (vem, da če zamenjaš vrstni red besed, stavek dobi lepšo obliko, a mene zanima ravno ta oblika zapisa), in ali obstaja pravilo za tovrstne stavke, da vem za naslednjič, kako in kje iskati odgovor.

Poleg DEJAVNOSTIM (ali DEJAVNOSTI), ki jih imamo razporejene tekom celega tedna, zadnje dni veliko časa posvečamo tudi navajanju na samostojnost.

Jezikovna
Raba velike in male začetnice pri poimenovanju hrane, jedi in rastlin

Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).

Jezikovna
Slovenska imena t. i. superživil

Pri lektoriranju kuharske knjige sem se znašla v zagati pri zapisu nekaterih tujih imen. Lepo prosim, da mi pri rešitvi teh vprašanj pomagate.

  • Najprej gre za imena sestavin, ki jih večinoma bolj ali manj poznamo, zagotovo pa videvamo na policah trgovin z zdravo hrano (»superhrana«), in to: açai, goji, chia, maca. Kako naj jih zapisujemo? Pri občnih imenih sicer zelo zagovarjam fonetični zapis, pri navedenih pa sem v zadregi, ker vidim, da je v rabi precej (izrazito) pogostejši originalni ali angleški zapis. Če bi se odločili za fonetični zapis, bi bilo menda prav tako: asaí (izgovor sem preverila na internetu), godži, čija, maka.
  • Kako naj zapišemo besedo dhal (azijska jed iz leče)? Dal? Ta h v azijskih imenih me ves čas moti in bega.

Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Koprc
Koprc  se v vsakdanji rabi pojavlja kot sinonim za dve različni rastlini – koper (lat. Anethum graveolens ) in  koromač (lat. Foeniculum vulgare ). Zanima me, za katero rastlino je poimenovanje  koprc  ustreznejši sinonim.
Terminološka
Krmilna miza, krmilno mesto
Za poimenovanje površine v hlevu, na katero polagamo krmo za živali, se v rabi pojavljata termina krmilna miza in krmna miza. Podobno se za poimenovanje mesta, kjer žival zauživa krmo, uporabljata dva termina, in sicer krmilno mesto in krmno mesto. Katera termina sta ustreznejša?
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Samoniklo gibanje
Za angleški termin grassroots movement še ni ustaljenega slovenskega termina. Pojem označuje gibanje, ki se začne v neki lokalni skupnosti ali nekem lokalnem okolju, tudi regiji, in želi vplivati na določene politične ali gospodarske odločitve v širšem okolju, tako na ravni občine, regije kot tudi države ali celo mednarodno. Pojem bi lahko označevale zveze, kot so ljudsko gibanje , lokalno gibanje , gibanje od spodaj navzgor , gibanje navadnih ljudi . V članku Samoniklo prizorišče (Wikipedija, Prosta enciklopedija, 26. 2. 2024) se za javni prostor oziroma prizorišče, ki se organizira »samo«, tj. z lastno pobudo in iniciativo vključenih, uporablja termin samoniklo prizorišče , primer je recimo Metelkova mesto. Po analogiji bi tako lahko govorili o samoniklem gibanju . Vendar pa glede na razlago samonikel v SSKJ2 slovenski izraz le deloma ustreza opisanemu pojmu. Morda bi bil najustreznejši izraz gibanje civilnih iniciativ ali gibanje civilnih pobud , a na spletu zaenkrat ni primerov rabe. Razlaga v SSKJ2 civilno iniciativo opredeljuje kot 'organizirano skupino občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi'. Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Tretiranje rastlin
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Število zadetkov: 3914