Fran

potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

puklast -a prid. ukrivljen: s'frishniga lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu im. ed. s ratalu (V, 35) Tvorjeno iz púkel ‛grba’ ← bav. nem. Puckel, nem. Buckel ‛grba’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ratati -am dov. postati: je shelil Chriſtushau Ioger ratat nedol. ǀ ti vbuſhiz ratash 2. ed. de bi my obogatili ǀ sakaj ſerze moje neratash +2. ed. ena gorezha pezh ognia lubesni Boshie ǀ s'kruha rata 3. ed. S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu nerata +3. ed. ǀ ratamo 1. mn. erbi Nebeskiga Krajleſtva ǀ nikuli ſe nepobulshate, ampak she hudobnishi ratate 2. mn. ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio 3. mn. ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi ratajo 3. mn. ǀ s' veliko andohtio molio, vener nezh bulshi nerataio +3. mn. ǀ odpri vshe enkrat tvoje ozhy, inu rataj vel. 2. ed. pametnishi ǀ ratajte vel. 2. mn. bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal del. ed. m ǀ Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau del. ed. m ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin neratal +del. ed. m ǀ Ta ſmert je bila danaſs ratala del. ed. ž tu shivejne ǀ nej lipote de bi garda neratala +del. ed. ž ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu del. ed. s ǀ nej zhlovesku oblizhie taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu +del. ed. s ǀ takrat ſta bila priatla ratala del. dv. m ǀ de bi njegove S. gnade deleshni ratali del. mn. m ǀ morebiti bi ne bily tulikain grehou doperneſli, inu tardouratni ratalj del. mn. m ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli del. mn. m ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive ratale del. mn. ž, inu pepel postale ǀ obari Bug vaſs shene! de bi neratale +del. mn. ž oroshje hudizhovu ← srvnem. geraten ‛uspeti, uspevati, posrečiti se’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

sonce -a s sonce: Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

teman prid., F22, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; caligare, temnu biti; color surdus, temna farba; dare caliginem, temnu ſturiti; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; inobscurare temmó, ali temnu ſturiti; nox illunis, nuzh pres lune, temna; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán; obnubilus, -a, -um, temmán; obscurans, ṡkrivajozhi, temnu délajozhi; obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati; obscuratus est sol, ſonze je temnu ratalu; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe; opacare, ſonzhnu, ali temnu délati, ali ſturiti; opacus, -a, -um, od goſtiga drevja temmán; perobscurus, -a, -um, temán; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subobscurus, -a, -um, enu malu temmán, neṡaſtopin; tenebrosus, -a, -um, temmán; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

temen -mna prid. temen: kaj s' ena velika temna im. ed. ž magla je bila suetlobo moyh ozhy sakrila ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau, inu temnu im. ed. s ratalu ǀ kakor ta ogin tesfetli kar je temniga rod. ed. s ǀ reſvetli naſho temno tož. ed. ž pamet s'ſvetlobo tvoje gnade ǀ Krajl ga sapovei ſvesat, inu venu temnu tož. ed. s jetje urezhi ǀ je bil veni temni mest. ed. ž, inu glaboki kehi sapert ǀ Ti ſi tuiſtu rumenu ſonze, nihdar s'tem temnem or. ed. m oblakam tiga greha pokritu ǀ njega temne im. mn. ž ozhy ſe reſvetlè ǀ imaio velike ozhy teh temnih rod. mn. poſvejtnih, inu greshnih rezhy ǀ de bi nam nashe temne tož. mn. ž, inu slepè ozhij reſvetil ǀ videm s'ozhmy mojga premishlouajna Nebeſſa temne tož. mn. ž/s ǀ njeh temna tož. mn. s, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila, inu vshgala presež.> S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi tož. ed. ž samursho Deshelo je bil reſfejtil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

usmiljen -a prid. usmiljen: sladak, inu vſmilen im. ed. m je tem kateri njega lubio ǀ Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun, taku uſmilen im. ed. m, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu, nekadaj oſter, sdaj vſmjlen im. ed. m ǀ Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ im. ed. m, bogaboyezh ǀ ta vſmileni im. ed. m dol. Gospud naſs proſsi sa myr ǀ de bi moj uſmileni im. ed. m dol. Jesus meni na pomozh prishal ǀ Moj vsmileni im. ed. m dol. Jesus na krishu perbit s' respetemi rokami zhaka mojo duſho objeti ǀ Ah moj Vsmileni im. ed. m dol. Ieſus ǀ Ah moj vſimileni im. ed. m dol. Goſpud ǀ Vſmilena im. ed. ž je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ de bi skuſi leta exempel Nem. Nem. ſerze omezhilu, inu pruti tem vboſim vſmilenu im. ed. s ratalu ǀ je prebival v' krili tiga Svetiga, mogozhniga, inu vſmileniga rod. ed. m Abrahama ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega rod. ed. m Ozheta Nebeskiga ǀ V Diajni S. Jogrou ſe bere od ene bogaboyezhe, inu vſmilene rod. ed. ž shene, is imenam Tabitha ǀ moj Gospud je eniga vſmileniga rod. ed. s ſerza ǀ hozhem pojti k'mojmu vſmilenimu daj. ed. m ozhetu ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu daj. ed. m Tabiasu ǀ vy sdaj sanizhujete ta vſmileni tož. ed. m dol. ſvit ǀ koku ſe ſi mogal podstopit ranit taistiga vſmileniga tož. ed. m ži. Iesuſa ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno tož. ed. ž, brumno ǀ Aku vij bote vſmileni im. mn. m pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune, te nezhiſte brumne, te ohernike vſmilene tož. mn. m ǀ kadar je vidil Mojſeſs te vſmilene tož. mn. ž rame je dial ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene tož. mn. ž/s uſheſsa satisne ǀ po teh vſmilenih mest. mn. ramah ǀ s'tuojmy vſmilenimy or. mn. ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize primer.> Gospud Bug pak je vſmilineshi im. ed. m bil s'Ranzem Nem. ǀ ble vſmilen im. ed. m je bil Anibal Cartaginenski ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi im. ed. ž kakor taiſti wajer ǀ lubesan eniga Ozheta she vſmilenishiga rod. ed. m kakor je bil Dauid ǀ de bi ſverine njega konzhale, katere ſo bile vſmileniſi im. mn. ž, kakor njega mati presež.> ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy, inu nar vſmilenishy im. ed. ž Goſpa ǀ to nar vſmilenishi tož. ed. ž Beſsedinzo ſo dozhakali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti: io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti: de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti: Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se: ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se: de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati: ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo: ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zlato -a s zlato: krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu im. ed. ratalu ǀ ner shlahtnishi je ſlatu im. ed., inu ſrebru ǀ jest hozhem sa vaſs dati tulikain slata rod. ed., kulikajn vagate ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà rod. ed., inu ſrebra Kakor Themiſtokles ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu ſlata rod. ed. je bil sadubil ǀ vſe slatu tož. ed. bi bile skrile ǀ reſtoplenu gorezhe ſlatu tož. ed. vſta ſo ij lili ǀ ble lubi slatù tož. ed., ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu ſlatù tož. ed., ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ So kakor pile, katere shlatu tož. ed. pilio ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu tož. ed. preobernile ǀ dragu ga predajejo, inu kupajejo, v'slatu tož. ed. veshejo ǀ nebodite taku lakaumni po slati mest. ed., katiru vam vezh shkodi kakor nuza ǀ Creſſus hozhe ſvoje almare, inu skrinje s' slatom or. ed. napolnit ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom, inu s' ſlatom or. ed. ǀ ſa slatam or. ed. nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru ǀ s'ſlatam or. ed., inu s'ſrebram ǀ je bil te slate pushtobe s'slatom or. ed. ſturil sapiſſat → izvleči

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.