Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zavŕžek -žka m (ȓ) 
  1. 1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: z novo tehnologijo so zmanjšali zavržek
    ●     knjiž. sestavljati skulpture iz najrazličnejših zavržkov odpadkov
  2. 2. slabš. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: počutil se je kot zavržek človeške družbe
    // nemoralen, pokvarjen človek: ne druži se s tem zavržkom
SSKJ
zavŕženec -nca m (ȓ) 
  1. 1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci
  2. 2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše
SSKJ
zavŕženost -i ž (ȓ) 
  1. 1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: občutek zavrženosti in nemoči
  2. 2. knjiž. značilnost nemoralnega, pokvarjenega človeka: prizadela jih je njegova zavrženost / moralna zavrženost
SSKJ
zgrozíti se -ím se dov., zgrózil se (ī í) začutiti grozo: ko so to slišali, so se zgrozili; ob pogledu na kaj se zgroziti; zgroziti se nad čim / ekspr. zgroziti se v duši
// ekspr. začutiti veliko začudenost, ogorčenost: zgrozil se je, da učenec ne zna niti seštevati / kar zgroziš se, ko vidiš take otroke kaditi
    zgrozíti nav. 3. os., knjiž.  vzbuditi, povzročiti grozo: novica ga je zgrozila / brezoseb. ob tem imenu jo je zgrozilo
    zgróžen -a -o tudi zgrožèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zgroziti se: zgroženi gledalci; bil je zgrožen zaradi takega ravnanja; poslušala je zgrožena in bleda
    2. 2. ki vsebuje, izraža grozo: zgrožen klic; zgrožen obraz; gledati z zgroženimi očmi; prisl.: zgroženo je stal sredi sobe
SSKJ
zmanjkováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehavati biti na razpolago: zmanjkuje jim hrane, kurjave; v trgovini že zmanjkuje olja; ekspr. pridelali so vina, da jim je posode zmanjkovalo / zmanjkuje ji moči, poguma / govorcu je zmanjkovalo besed; zmanjkuje jim snovi za pogovor
  2. 2. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da je na oddelku začel zmanjkovati material
    ●     ekspr. zmanjkuje je, kot bi jo sesale pijavke zelo hujša; ekspr. proti vrhu jim je zmanjkovalo sape so težko dihali; ekspr. zmanjkuje jim tal pod nogami imajo ogrožen (družbeni) položaj; niso več prepričani o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. začelo ga je zmanjkovati začel je izgubljati zavest; začenjal je spati
SSKJ
zmérjati -am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ́) izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo
// zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
    zmerjáje: zmerjaje in preklinjaje se je prerinil v ospredje
    zmerjajóč -a -e: zmerjajoč ga vso pot, ga je peljala domov; zmerjajoča ženska
    zmérjan -a -o: zmerjani otroci; biti od vseh zmerjan
SSKJ
življênjski -a -o prid. (ē) 
  1. 1. nanašajoč se na življenje:
    1. a) stopnje življenjske organiziranosti od molekul do tkiva / zakonitosti življenjskih pojavov; virusi in druge nižje življenjske oblike; organizmi, potrebni za ohranitev življenjskega ravnotežja / prenehanje življenjskih procesov; ponesrečenec ni kazal življenjskih znakov; bitja z veliko življenjsko močjo; življenjska nevarnost smrtna nevarnost
      // izboljšanje življenjskih razmer; življenjsko okolje
    2. b) življenjski cilj, smisel; življenjska filozofija; življenjska modrost, resnica; življenjske vrednote; življenjsko spoznanje; življenjsko vprašanje / življenjski nazor nazor o vprašanjih konkretnega vsakdanjega življenja, ravnanja
      // življenjsko geslo, vodilo / ekspr. njena življenjska zgodba
    3. c) življenjski optimizem; življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja; doživeti življenjski uspeh; življenjska izkušnja, stiska / vaški življenjski ritem; kompozicija zgodbe poudarja življenjsko verjetnost
    4. č) njegovi življenjski načrti; izbirati si življenjski poklic / življenjski tovariš / povprečna življenjska doba prebivalstva; nagrada za življenjsko delo
    5. d) veliki življenjski stroški; zadovoljevanje življenjskih potreb; življenjske potrebščine / življenjska raven
  2. 2. navadno v povedni rabi ki izhaja iz resničnosti, iz življenja: ta človek je zelo življenjski / pouk naj bo življenjski; obravnavanje tega vprašanja ni bilo življenjsko
    ●     ekspr. to je za človeštvo življenjskega pomena odločilnega, bistvenega; publ. življenjska doba izdelka doba trajanja; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila
    ♦     biol. življenjski prostor prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; filoz. življenjski elan ali življenjska sila ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij; jur. življenjsko zavarovanje zavarovanje za izplačilo določene vsote ob poteku dogovorjene dobe ali ob smrti zavarovanca, če zavarovanje še traja; soc. življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
    življênjsko 
    1. 1. prislov od življenjski: take primere je treba reševati življenjsko; življenjsko nevaren padec smrtno nevaren; biti življenjsko zavarovan
    2. 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: denar življenjsko potrebujemo; stvar ga je življenjsko zanimala; življenjsko pomembno vprašanje
SSKJ
žŕtev -tve ž (ȓ) 
  1. 1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar
    // obredna žrtev
    // star. žrtvovanje, darovanje: v zgodovini verstev so znane različne oblike žrtev; opravljati žrtve bogovom / spravna žrtev spravna daritev
  2. 2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: naša žrtev ni bila zaman; ne bojijo se žrtev, če je treba komu pomagati; to je žrtev, ki jo zahteva od vas čast; biti pripravljen na žrtev
    // kar se da, čemur se odpove za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: uspeh je glede na žrtve majhen; gmotne žrtve / naš narod je dal, publ. doprinesel velike žrtve v boju za svobodo
    ♦     šah. črni ne sprejme ponudene žrtve belega kmeta
    // kdor se odpove čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: biti žrtev po svoji, tuji volji; sprejeti vlogo žrtve / zmeraj se čuti žrtev; imeti se za žrtev
  3. 3. kdor je poškodovan, umre
    1. a) zaradi napada, nasilja koga: morilec je pustil žrtev izkrvaveti; večina žrtev je bila ubita s strelom v hrbet; vojne žrtve; žrtev atentata, nasilja; imena, število žrtev
    2. b) zaradi nepričakovanega, nepredvidenega dogajanja, pojava: v požaru je zgorela hiša, žrtev pa ni bilo / človeške žrtve; nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev
  4. 4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo: žrtev mamil, sevanja / žrtve Černobila
    // kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi nanj ne ozirajočega se negativnega ravnanja, dejanja koga drugega: otroci so pogosto žrtve alkoholizma staršev / žrtev razmer
  5. 5. ekspr. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: žrtev kake ideologije; cele generacije so žrtve takega šolskega sistema
  6. 6. ekspr. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje: žeparji so iskali svoje žrtve / biti žrtev dovtipov, posmeha; žrtev laži, spletk / pajek preži na svojo žrtev
    ●     ekspr. največja žrtev zanj je, če mora zgodaj vstati najbolj neprijetno, težko; šalj. iskati žrtev, ki bi pomila posodo osebo, ki bi pomila posodo; šalj. profesor je odprl redovalnico in izbiral naslednjo žrtev naslednjega, ki bo vprašan; knjiž., ekspr. cerkev je postala žrtev granat cerkev so poškodovale, uničile granate; knjiž., ekspr. ponuditi v žrtev svoje življenje biti pripravljen umreti za kaj

Slovar novejšega besedja

SNB
brezskrupulózni -a -o prid. (ọ̑)
brezobzirni, brezvestni: To bi najbolj škodovalo samim menedžerjem, saj bi senca brezskrupuloznega ravnanja posameznikov padla na vse E iz brez skrúpulov
SNB
ekologízem -zma m (ī)
navadno pretirano poudarjanje pomena ekoloških načel, ekološkega ravnanja: Po njihovem mnenju alpska konvencija velikanske predele regije postavlja pod dogmatski pokrov enostranskega ekologizma E (↑)ekologíja
SNB
obvòdSSKJ -óda m (ȍ ọ́)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa: Šlo je za vstavitev srčnega obvoda, operacijo pa so opravili na oddelku za bolezni srca na leipziški medicinski fakulteti
2. med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; bypass1 (1), premostitvena operacija: V zadnjih letih smo dodali vrsto novih dejavnosti: delamo koronarografije, žilne obvode, nove operacije na oddelku za otorinolaringologijo
3. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; bypass1 (2): Zakonodaja takšnega ravnanja sicer ni izrecno prepovedovala, toda logično bi bilo, da si sklad obvoda z javnimi sredstvi ne bi smel privoščiti E iz *obvêsti iz (↑)vêsti
SNB
okóljski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okólje
    okóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
    urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
    okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
    2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
SNB
permisíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki odločitve glede ravnanja prepušča posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: permisivna družba; Liberalna javnost ni, kot se rado zatrjuje, niti ravnodušna niti permisivna
2. ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču, ne zahteva upoštevanja določenih pravil, načel: premisiven odziv; permisivna drža; Glede na vzgojni pristop ločimo popustljive ali permisivne starše, avtoritarne starše, starše z avtoriteto in odsotne starše
3. ki temelji na popuščanju in neomejevanju: permisivna metoda; permisivna vzgoja; permisivna zakonodaja; Prav permisivni liberalizem preprečuje vizijo organiziranega urbanističnega načrtovanja E ← agl. permissive ← stfrc. permissif iz lat. permissus 'dovoljenje' iz permittere v pomenu 'dopustiti, dovoliti'
SNB
permisivízem -zma m (ī)
1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih
2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
SNB
pritléhenSSKJ -hna -o prid. (ẹ̑) ekspr.
ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehna manipulacija; pritlehno dejanje; pritlehno podtikanje; Uradni poročili obeh omenjenih organov sta potrdili, da gre zgolj za podtikanja in pritlehna namigovanja E iz pri tléh
SNB
zelêniSSKJ -a -o prid. (é)
    zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
    posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
    zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
    organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
    zelêna mêja -e -e ž (é, é)
    območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
    zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
    1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
    2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
    zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
    trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
    zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
    1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
    2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
    zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
    most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
    zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
    zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
    zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
    zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
    delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
    zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Število zadetkov: 196