Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Terminološka
Povzročitelj komunalnih odpadkov
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o terminu povzročitelj komunalnih odpadkov , ki se pojavlja v slovenski okoljski zakonodaji. Angleški izraz, ki se uporablja v predpisih EU, je waste producer . Termin označuje osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Terminološka
Rasa
Opazila sem, da se v terminološkem slovarju za geografijo in na splošno v slovenskem jeziku uporablja izraz rasa . Za razlikovanje med t. i. tremi rasami se uporablja barva kože, kar ni korektno, saj ljudje pod kategorijo bela rasa niso beli, pod kategorijo črna rasa niso črni in pod kategorijo rumena rasa niso rumeni. Uporaba izraza rasa se mi zdi še posebej v zadnjem času zelo rasistična, zato bi jo bilo smiselno spremeniti.
Terminološka
Starizem
Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši za oznako novodobnega pojava, ki označuje stereotipiziranje, zapostavljanje in diskriminiranje starejših ljudi v družbi (ang. ageism ). V gradivu se pojavljata termina starizem in staromrzništvo . Sama se zavzemam za termin staromrzništvo , ki je bil v določenih krogih sprejet že pred časom, medtem ko nekateri strokovnjaki še vedno uporabljajo termin starizem . Menim, da termin starizem ni ustrezen vsaj zaradi dveh razlogov. Prvi razlog vidim v tem, da so skoraj vse besede na - izem tujke v celoti, torej se obrazilo - izem ne pripenja na domače osnove, kakršna je star -. Drugi razlog pa je po mojem mnenju povsem pomenski, saj je beseda starizem lahko zavajajoča. Lahko bi namreč narobe sklepali, da gre za odobravanje, preferiranje starega. Kakšno je vaše mnenje glede teh dveh terminov?
Terminološka
Življenjske veščine
Zanima me raba termina življenjske spretnosti in sinonima življenjske veščine . Ali se lahko oba omenjena termina enakovredno uporabljata kot ustreznika za angleški termin life skills , ki jih Svetovna zdravstvena organizacija definira kot spretnosti odločanja, reševanja življenjskih problemov, učinkovitega ravnanja, izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, kot so upravljanje z denarjem, skrb zase, varnost in zdravje, mobilnost, druženje, potrebnih za neodvisno delovanje v skupnosti.
Število zadetkov: 5