Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
pést -í ž pêsti -- pêsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) stisniti ~; ~ jagod; knj. pog. udariti s ~jo po mizi |odločno, ostro nastopiti, ravnati|; poud. delati na lastno ~ |brez soglasja, vednosti drugih|; knj. pog. dobiti koga v ~ |ujeti, kaznovati ga|; okusiti ~i gospodarja |biti tepen|
Pravopis
planírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; planíranje (ȋ) kaj ~ izlet načrtovati; ~ zemljišče okrog hiše ravnati, izravnati
Pravopis
Pravopis
počéti -čnèm nedov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; počétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) poud. kaj ~ kaj koristnega |delati|; Tu nimaš kaj ~ |pojdi, nisi zaželen|; poud. početi kaj z/s kom/čim ~ hude stvari z otroki |grdo ravnati z njimi|
Pravopis
podájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podájanje (ȃ) komu/čemu kaj ~ soigralcu žogo; podajati kaj ~ učno snov |razlagati|
podájati se -am se (ȃ) Deska se ~a pod nogami |upogiba|; star. ~ ~ na dolgo pot odhajati, odpravljati se; neobč. podajati se komu/čemu Obleka se ji lepo ~a |ji pristaja|; neobč. ~ ~ strastem vdajati se; podajati se v kaj ~ ~ ~ nevarnost začenjati ravnati lahkomiselno
podájati se -am se (ȃ) Deska se ~a pod nogami |upogiba|; star. ~ ~ na dolgo pot odhajati, odpravljati se; neobč. podajati se komu/čemu Obleka se ji lepo ~a |ji pristaja|; neobč. ~ ~ strastem vdajati se; podajati se v kaj ~ ~ ~ nevarnost začenjati ravnati lahkomiselno
Pravopis
postópati -am nedov. -ajóč, -áje; postópanje (ọ́; ọ̑) Veselo ~a po mestu; °postopati z/s kom/čim ravnati
Pravopis
pràv1 -- m, pojm. (ȁ) biti prepričan o svojem ~; prakt.sp. (ne) imeti ~ pri čem |(ne)pravilno ravnati|
Pravopis
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
pregŕd -a -o in pregŕd -a -ó (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑) ~ suknjič; poud. ~o ravnanje |zelo grdo|; pregrd z/s kom poud. biti ~ z dekletom |zelo slabo, neprimerno ravnati z dekletom|
Pravopis
prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
rokováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; rokovánje; (-àt se) (á ȗ) ~ ~ pred odhodom
●rokováti -újem (á ȗ) z/s čim ~ s kamero ravnati, delati
●rokováti -újem (á ȗ) z/s čim ~ s kamero ravnati, delati
Pravopis
Pravopis
skrégati -am dov. -an -ana; skréganje (ẹ̑) neknj. pog. koga ~ otroka opomniti, ošteti
skrégati se -am se (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim ~ ~ s sosedi spreti se, sporeči se; ~ ~ z zakonom |ne ravnati v skladu z zakonom|
skrégati se -am se (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim ~ ~ s sosedi spreti se, sporeči se; ~ ~ z zakonom |ne ravnati v skladu z zakonom|
Pravopis
skriválnica -e ž (ȃ) rešiti ~o |uganko|; igrati se, iti se ~e s sošolci |otroška igra|; poud. iti, igrati se ~e |ne govoriti, ravnati odkrito|
Pravopis
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
Pravopis
slepomíšiti -im nedov. slepomíšenje (í ȋ) poud. |neodkrito govoriti, ravnati|: Ne slepomiši, povej, kaj želiš
Pravopis
spomín -a m, pojm. (ȋ) imeti dober ~; izgubiti ~; vizualni ~; ~ za številke; postaviti kip v ~ pesnika, pesniku, na pesnika; dobiti kaj v ~, za ~; rač. žarg. računalniški ~ pomnilnik; števn. obujati ~e; izdati ~e |knjigo|; poud.: imeti kratek ~ |biti pozabljiv|; biti zvest ~u koga |ravnati, kot je kdo delal|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 193
Dostopnost