Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
abisálna ravnína -e -e ž
Geografija
abrazíjska ravnína -e -e ž
Geologija
aksiálna ravnína -e -e ž
Geografija
akumulacíjska ravnína -e -e ž
Geologija
aluviálna ravnína -e -e ž
SSKJ²
amfiteatrálen -lna -o prid.(ȃ)
po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica
    amfiteatrálno prisl.:
    ravnina se amfiteatralno dviga
Celotno geslo Sinonimni
amfiteatrálno nač. prisl.
izraža, da je kaj prostorsko umeščeno, oblikovano podobno kot amfiteater
SINONIMI:
Gemologija
analizátor -ja m
Botanika
antiklína delítev célic -e -tve -- ž
Geografija
ázimutna pošévna projékcija -e -e -e ž
SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
● star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
Betonske konst.
Bernoullijeva predpostávka -e -e ž
Geologija
bípiramída -e ž
Geologija
bípiramídna vŕsta simetríje -e -e -- ž
SSKJ²
brezbréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina
SSKJ²
brezprostórnost -i ž (ọ̄)
knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti
// um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti
SSKJ²
cíljen -jna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cilj: večina vozil bi morala že priti na ciljne položaje; poiskati ciljno destinacijo; najti pot do ciljne točke / ciljni ukrepi; ciljno oglaševanje / ciljna publika, skupina; ciljno občinstvo / ciljno zdravilo, zdravljenje tarčno
♦ šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
Smučanje
cíljna ravnína -e -e ž
Smučanje
čêlna ravnína -e -e ž
SSKJ²
čŕta -e ž (ŕ)
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
Število zadetkov: 263