Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
brezbrížnost -i ž (ī) 
  1. 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo
  2. 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost
SSKJ
demoralizácija -e ž (á) 
  1. 1. opuščanje ali upadanje moralnih načel: boriti se proti demoralizaciji / demoralizacija sodobnega človeka; demoralizacija javnega in privatnega življenja; družbena, politična demoralizacija
  2. 2. upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti: uspešna akcija je povzročila demoralizacijo sovražnika; ravnodušnost se je hitro spremenila v demoralizacijo
SSKJ
dezinteresíranost -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi
SSKJ
indiferentízem -zma (ī) knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva
// ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
SSKJ
indiferéntnost -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila
// ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela
 
rel. verska indiferentnost
SSKJ
indolénca -e ž (ẹ̑) knjiž. malomarnost, neprizadevnost: velika ovira za napredovanje je njegova indolenca; prirojena indolenca
// ravnodušnost, brezbrižnost: zbuditi koga iz indolence; to je dokaz za indolenco v kulturnem življenju
SSKJ
káj prisl. (ānav. ekspr.  
  1. 1. vprašuje po vzroku: kaj me tako začudeno gledate? / kaj se otrok joka, saj mu nič nočem / kaj nam je tega treba / v vezniški rabi ne vem, kaj je tako potrt
  2. 2. vprašuje po namenu: kaj ti bo knjiga, če ne znaš brati
  3. 3. navadno v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kaj bi se branil kruha; kaj siliš v nesrečo; kaj bi se ne ženil, saj ima dobro službo / pojdiva, kaj se obotavljate
    // v zvezi s še, šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: menite, da ga je bilo sram? Kaj še; osebe v povesti niso plastične, kaj šele psihološko izdelane
  4. 4. vprašuje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kaj da gostov še ni? kaj pa, da si se ti spet pri nas pokazal? / kaj da ne moreš, včeraj si pa lahko / ali ga poznaš? Kaj ne, saj je naš sosed
  5. 5. pog. vprašuje po količini; koliko: kaj stane avto? natakar, kaj sem dolžen koliko moram plačati; kaj je bil star, kakih petdeset let / v vezniški rabi zdaj se je pokazalo, kaj je vredna njegova teorija
    // izraža veliko količino ali mero: kaj skrbi sem imel, da sem vse uredil; kaj vse več koristi bi imel, če bi me poslušal / nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
     
    ekspr. kaj čuda, če se ga je naveličala ni čudno
  6. 6. v medmetni rabi izraža
    1. a) začudenje, nejevoljo: kaj, ti si še zmeraj tu; kaj, meni ne verjameš
    2. b) grožnjo: kaj, še ne bo miru
    3. c) ravnodušnost, vdanost: pa kaj, saj nič ne pomaga
      // izraža pričakovanje pritrditve: Janez ni slab delavec, kaj; kaj, prebrisan pa je
SNB
karkolízem -zma m (ī)
vseenost, ravnodušnost, brezbrižnost: Karkolizem je simbol današnjega potrošniškega časa, v katerem je vsako družbeno ali politično udejstvovanje motnja v vsakodnevnem proizvajanju in rabi gmotnih dobrin E (↑)kàrkóli
SSKJ
lenôben -bna -o prid. (ó ō) 
  1. 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
  2. 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno
    lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo
SSKJ
malobrížnost -i ž (ī) star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodušnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
SSKJ
mirnodúšje -a (ȗ) knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje
SSKJ
mirnodúšnost -i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo
SSKJ
mrtvíčnost -i ž (ī) 
  1. 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
  2. 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje
SSKJ
nebrížnost -i ž (ī) 
  1. 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega
  2. 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
SSKJ
nemár tudi némar -a (ȃ; ẹ̑) knjiž., redko ravnodušnost, brezbrižnost: očitati komu nemar za domači jezik / vse bolj je padal v nemar in apatijo; prim. vnemar, znemar
SSKJ
nèzanímanje -a (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb
// ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem
SSKJ
nonšalánsa in nonšalánca -e ž (ȃknjiž.  
  1. 1. sproščenost, neprisiljenost: elegantna, izbrana, velemestna nonšalansa / prizor je odigral z nonšalanso
  2. 2. ravnodušnost, brezbrižnost: minevanje ljubezni zaradi nonšalanse
SNB
nonšalántnost -i ž (ȃ)
1. sproščenost, neprisiljenost: Poleti nam vročina zamegli estetske pomisleke in iz svojih oblačil stopimo z nonšalantnostjo Venere, ki brez skromnosti pozira na školjki
2. ravnodušnost, brezbrižnost: Ponovno bi želel opozoriti na že kronično nezainteresiranost in nonšalantnost predstavnikov organov izvršilne veje oblasti oz. teh organov samih pri obravnavani problematiki E (↑)nonšalánten
SSKJ
odpustljívost -i ž (í) lastnost, značilnost odpustljivega: odpustljivost prestopka / znani sta bili njegova ravnodušnost in odpustljivost
SSKJ
ravnodúšje -a (ȗ) knjiž. ravnodušnost: ohraniti ravnodušje / novice so poslušali s hladnim ravnodušjem
Število zadetkov: 28