Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
razbijávati -am nedov. razbijati, uničevati: I razbijávajo navküpe nyega nápravo z szekerami TA 1848, 59
razbijávati se -am se prepirati se: az engedetlen gyermek veszekszik (nebôgatni pojep sze razbijáva) AIN 1876, 44
Pleteršnik
razbívati, -am, vb. impf. = razbijati, M.
Svetokriški
razbivati -am nedov. 1. razbijati: Vy bi djali de je en norz ta, katiri bi ſe po ledu dersal, vedeozh de vezhkrat ſi je glavo resbil na ledu, pyanzom vinu glavo resbiva 3. ed. tedaj ſo norzy de ſe opyanio (V, 170) 2. pleniti, biti razbojnik: s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah rasbivat nedol., inu rupat → razbijati
SSKJ²
raztreskávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. razbijati, drobiti: raztreskavati skale
    raztreskávati se 
    razletavati se, eksplodirati: po pobočju za njimi so se raztreskavale granate
Pravopis
raztreskávati -am nedov. -ajóč; raztreskávanje (ȃ) poud. kaj ~ skale |razbijati|
raztreskávati se -am se (ȃ) poud. Granate se ~ajo |se razletavajo, eksplodirajo|
Celotno geslo Hipolit
rezbijati glagol

GLEJ: razbijati

Svetokriški
ropotati -am nedov. razbijati, ropotati: kumaj doli lesheio, kar na dauri sazhne ropotati nedol. (I/1, 183) ǀ en dan shlishi rapotati nedol. v'kambri tiga Capitana (I/1, 37) ǀ ſovrashniki paklenski grosnu ropotaio 3. mn.
Celotno geslo eSSKJ
rúta2 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]
    načrt plovbe, plovbne poti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. route, nem. Route) iz frc. route < vulglat. (via) rupta ‛(izsekana, izkrčena) pot’, iz lat. rumpere ‛lomiti, razbijati’
Pleteršnik
sobíkati, -kam, -čem, vb. impf. = razbijati, z jezo delati, Fr.-C.; (morda nam. sovikati; prim. sovati = suvati, C.).
SSKJ²
trúskati -am nedov. (ȗ) zastar.
1. hrupno udarjati: pleše in truska z nogo ob tla / truskati nasprotnika biti, tepsti
2. hrupno razbijati: truskati lončene posode
Celotno geslo Etimološki
trȗšč -a m
Jezikovna
Variante in besedilne uresničitve frazemov: »razbijati si glavo« in »razbijati si glave«

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

SSKJ²
vzbesnéti -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í)
postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni
    vzbesnèl in vzbesnél -éla -o:
    vzbesnel človek
SSKJ²
zbíjati -am nedov. (í)
1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini
// na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija
2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo
3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves
4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati
● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; ekspr. zbijati po vratih razbijati
♦ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati
Število zadetkov: 54