razbúrjen -a -o; bolj ~ (ȗ) ~ človek; biti zelo ~
razbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) zardeti od ~i
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Pravopis
ogórčiti -im dov. -en -ena; ogórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga Ta ukrep jih je ogorčil
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
Pravopis
razbúrjenec -nca m z -em člov. (ȗ) poud. |razburjen človek|
razbúrjenka -e ž, člov. (ȗ) poud.
razbúrjenčev -a -o (ȗ) poud.
razbúrjenka -e ž, člov. (ȗ) poud.
razbúrjenčev -a -o (ȗ) poud.
Pravopis
razpištóljen -a -o; bolj ~ (ọ̑) knj. pog., poud. |razburjen, razdražen|
razpištóljenost -i ž, pojm. (ọ̑) knj. pog., poud. |razburjenost, razdraženost|
razpištóljenost -i ž, pojm. (ọ̑) knj. pog., poud. |razburjenost, razdraženost|
Pravopis
zbúrjen -a -o; bolj ~ (ȗ) neobč. vznemirjen, razburjen
zbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) neobč. vznemirjenost, razburejnost
zbúrjenost -i ž, pojm. (ȗ) neobč. vznemirjenost, razburejnost
Pravopis
znervíran -a -o; bolj ~ (ȋ) knj. pog. razburjen, razdražen
znervíranost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog. razburjenost, razdraženost
znervíranost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog. razburjenost, razdraženost
Pravopis
Pravopis
razbúriti -im dov. razbúrjen -a; razbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj Krivica ga ~i; Pok ~i konja
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
Pravopis
šelè2 tudi šèle člen. (ȅ; ȅ)
1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo|
2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|
1. poudar. ~ otroci so dali njenemu življenju pravi smisel; poud. Že zdaj je razburjen, kako bo ~ ogorčen, ko bo vse izvedel |zelo|
2. sovseb. nik. Nimajo denarja niti za hrano, kaj ~ za obleko |sploh ne|
Število zadetkov: 10
Dostopnost