Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
senzácija -e ž (á) s svojim nastopom povzročiti, vzbuditi ~o |razburjenje, govorice v javnosti|; športna ~ |razburljiv dogodek|; vidna ~ vidni občutek
SSKJ²
senzacionálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen
2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra
SSKJ²
senzacionalístičen -čna -o prid. (í)
ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti
Pravopis
senzacionalístičen -čna -o [ijo]; bolj ~ (í) ~ članek vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti
senzacionalístičnost -i [ijo] ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sinonimni
senzacionalístičen -čna -o prid.
ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti
SINONIMI:
knj.izroč. senzacijski, knj.izroč. senzacionalen
Pravopis
senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|
SSKJ²
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í)
1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
// delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
    skrívati se 
    1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo
    2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce
    ●     ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno
    ♦     etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti
    skriváje :
    molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom
    skrivajóč -a -e:
    skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek
    skrívan -a -o:
    skrivana ljubezen; skrivano blago
Pravopis
srborítiti -im nedov. srborítenje (í ȋ) poud. |kazati jezo, razburjenje|
Celotno geslo Frazemi
sršén Frazemi s sestavino sršén:
bežáti, kot bi sršéni podíli kóga, húd kot sršén, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, kàkor bi sršén píčil kóga, kot razdrážen sršén, zaíti med sršéne
SSKJ²
sršénji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sršene: sršenji pik; uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj
● ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi
SSKJ²
sršénov -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na sršene: sršenov strup
● ekspr. vas je postala pravo sršenovo gnezdo vaščani so nezadovoljni, razdraženi; ekspr. dregniti v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
Celotno geslo Vezljivostni G
stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
Celotno geslo Frazemi
stvár Frazemi s sestavino stvár:
imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, postáviti stvarí na právo mésto, vsáka stvár imá svôje mêje
Celotno geslo Vezljivostni G
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
SSKJ²
trájati -am nedov. (ȃ)
1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti
2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja
● ekspr. ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; ekspr. ta pričeska dolgo traja je obstojna
♦ jezikosl. dejanje traja ali se ponavlja
    trajajóč -a -e:
    več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje
SSKJ²
vihár -ja m (ȃ)
1. močen veter, navadno ob neurju: zunaj divja, ekspr. besni, buči, tuli vihar; vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri; hrast se upira, ekspr. kljubuje viharju; hud, silovit vihar; prišel je kakor vihar hitro in hrupno / orkanski vihar orkan; peščeni vihar ki dviga, vrtinči pesek; snežni vihar ki dviga, vrtinči sneg; tropski vihar; pren., ekspr. v njenem srcu divja vihar
2. ekspr. hrup, nemir: ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu
// prepir, polemika, razburjanje: ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji
3. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne
4. ekspr., s prilastkom velika mera, stopnja česa: dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja
// velika množina česa neurejenega: vihar klicev; utišati vihar protestov
● ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri
♦ fiz. magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu
Pravopis
vihár -ja m z -em (ȃ) snežni ~; poud.: pomiriti ~ v razredu |hrup, nemir|; družinski ~ |prepir, razburjenje|; ~ navdušenja |veliko navdušenje|; iron. ~ v kozarcu vode |veliko neupravičeno razburjenje|
Celotno geslo Frazemi
vihár Frazemi s sestavino vihár:
vihár v kozárcu vôde
Pravopis
vík -a m, pojm. (ȋ) star. kričanje, vpitje; poud. ~ in krik |veliko razburjenje|
Celotno geslo Frazemi
vík Frazemi s sestavino vík:
dvígniti vík in krík, vik in krik, vík in krík, zagnáti vík in krík
Število zadetkov: 87