Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən]
    1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
      1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
    2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
      2.1. ki kaže, izraža tak odnos
    3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
      3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ne + strpen
nestŕpnež nestŕpneža samostalnik moškega spola [nestə̀rpneš nestə̀rpneža]
    1. kdor čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. kdor ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. kdor izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
nestŕpno prislov [nestə̀rpno]
    1. takó, da se čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. takó, da se izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. takó, da se izraža razburjenje, nejevolja na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
róbček róbčka samostalnik moškega spola [rópčək]
    izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja zlasti za osebno higieno
FRAZEOLOGIJA: Pripravite robčke!
ETIMOLOGIJA: robec
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]
    1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
      2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búrja -e ž (ú)
1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja
2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje
3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta
4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
SSKJ²
delírij -a m (í)
med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
// ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti
SSKJ²
drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
 
ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
SSKJ²
dušíti -ím nedov. (ī í)
1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
// moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
 
rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se 
    s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e:
    zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o:
    zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
     
    fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
SSKJ²
fúrija -e ž (ú)
1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija
2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini
3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil
SSKJ²
gnézdo -a s (ẹ́)
1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
// s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
 
dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
// postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
♦ 
voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
SSKJ²
kozárec -rca m (ȃ)
1. majhna, navadno steklena posoda za pitje: naliti kozarec; prijel je (za) kozarec in pil; poln kozarec; žvenketanje kozarcev / kozarec mleka, vina, vode
// vsebina kozarca: izpiti kozarec do dna
// ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača: povabil ga je na kozarec
2. (večja) steklena posoda za shranjevanje živil: kozarce hermetično zapreti; vložiti sadje v kozarce; kozarec marmelade / navadni, patentni kozarci; kozarci za vlaganje
● 
ekspr. kozarca se ne brani rad ima alkoholno pijačo; vznes. dvigniti kozarec nazdraviti; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. zvrniti kozarec izpiti brez oddiha; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje
SSKJ²
lémpa -e ž (ẹ̑)
1. nar. zahodno kangla: naliti mleko v lempo
// lesen ročni sodček, zlasti za vodo: oprtal si je lempo na hrbet
2. nar. velik trebuh: Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi (C. Kosmač)
SSKJ²
nèpomirljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da, ne more pomiriti: sosed je nepomirljiv / otroci so zelo nepomirljivi / nepomirljivo razburjenje / nepomirljiv vihar / publ. nepomirljiv s stvarnostjo
2. publ. ki se pojavlja v zelo veliki stopnji, v močni obliki: nepomirljiva borba; nepomirljivo nasprotje / nepomirljiv sovražnik zelo velik, hud
SSKJ²
nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala
 
ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno
    nèustavljívo prisl.:
    neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok
SSKJ²
nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje
// knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva
    nèutajljívo člen.:
    podatki neutajljivo pričajo o tem
SSKJ²
oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
 
meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● 
ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem
SSKJ²
ogórčati -am nedov. (ọ̄)
knjiž. spravljati v jezo, razburjenje, ker so bila kršena etična, moralna načela: s svojim delom je ogorčal bralce
Število zadetkov: 87