Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]
    1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
    2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
    3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]
    1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem
      1.1. kdor ima s kom spolno razmerje
    2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti
    3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju
      3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka]
    1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica
    2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica
    3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica
ETIMOLOGIJA: partner

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
 
zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
    administratívno prisl.:
    administrativno določene cene
SSKJ²
agráren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, družba; agrarno-industrijske države; agrarna ekonomika, politika; agrarne panoge / agrarna stranka
2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza; agrarna skupnost; rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
SSKJ²
banovína -e ž (í)
v stari Jugoslaviji največja upravna enota: razdelitev države na banovine / Dravska banovina / pritožil se je na banovino na upravo banovine
SSKJ²
blók -a m (ọ̑)
1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo
3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ 
filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
SSKJ²
blókovski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta
    blókovsko prisl.:
    blokovsko neangažirane dežele
SSKJ²
céntimétrski -a -o (ẹ̑-ẹ̄)
pridevnik od centimeter: centimetrska razdelitev
SSKJ²
fifty-fifty [fífti-fíftiprisl. (ȋ-ȋ)
pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol2razdelila sta si fifty-fifty
SSKJ²
húba -e ž (ú)
1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15–20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube
 
zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
2. nar. severozahodno, nekdaj posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi
SSKJ²
imperialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne
SSKJ²
influénca -e ž (ẹ̑)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ 
fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
SSKJ²
kategoríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kategorija 1: kategorijske oznake / kategorijska razdelitev igralcev
 
šport. doseči kategorijski rekord v razredu prikolic
SSKJ²
koledár -ja m (á)
1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
 
astron. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar
2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe
3. publ., navadno s prilastkom razpored, red1pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin
SSKJ²
kúpčkati -am nedov. (ȗ)
1. dogovarjati se o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: kupčkati za razdelitev proračunskega denarja; kupčkati z denarjem davkoplačevalcev / pod mizo so kupčkali za prevzem državnega podjetja
2. razporejati: program kupčka dele besedila po skupnih frazah, besedah ali temah
// ekspr. delati kupčke: kupčkati pesek
// igr. žarg. igrati s kartami, zloženimi v kupčke: kupčkali so za denar
SSKJ²
namèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten
// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo
// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● 
namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
SSKJ²
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ)
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ 
anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
    nótranje tudi notránje prisl.:
    svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
SSKJ²
omréžje -a s (ẹ̑)
1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste / mobilno omrežje brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon
 
elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje
2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem območju: trgovsko, zdravstveno omrežje / računalniško omrežje sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij; družabno omrežje spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo med seboj in si delijo različne vsebine; družbeno ali socialno omrežje družabno / omrežje šol
// med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev
3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje
4. knjiž., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki
SSKJ²
periodizácija -e ž (á)
knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija
Število zadetkov: 135