Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī)
1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
// povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali
3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
// povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
// povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast
4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše
    razgíban -a -o
    1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo
    2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino
    ●     to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti
    ♦     glasb. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso
Celotno geslo Vezljivostni G
razgíbati -am in -ljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spraviti kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
/S telovadbo/ si je razgibal otrdele sklepe.
2.
kdo/kaj povzročiti, narediti koga/kaj premičnega, delujočega
Burja razgiba morsko gladino.
3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj v intenzivno, živahnejšo dejavnost, narediti koga/kaj aktivnejšega
Film je /duševno in notranje/ razgibal mladino.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti koga/kaj bolj sproščeno, živahno
Dogodek je bolnika poživil in razgibal.
5.
kdo/kaj narediti kaj bolj pestro, zanimivo
Pisatelj je razgibal poglavje /z dialogi/.
Pravopis
razkuríti in razkúriti -im dov. razkúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ peč; poud. razkuriti koga Glasba je razkurila plesalce |razgibala, navdušila|; ~ soseda |zelo razjeziti, razdražiti|
razkuríti se in razkúriti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. |razjeziti se, razdražiti se|
Pravopis
razviháriti -im dov. razvihárjen -a; razvihárjenje (á ȃ) poud. kaj Burja je razviharila valove |razgibala|
razviháriti se -im se (á ȃ) poud. Nad mestom se je razviharilo neurje |se je silovito pojavilo|
SSKJ²
vznemíriti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: otrokova bledica je starše vznemirila; hrup je vznemiril tudi živali; ni ga hotel vznemiriti / vznemiriti koga z očitki, s pismom
// narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: film gledalca vznemiri; njegovi pogledi so jo vznemirili; čustveno, moralno vznemiriti / vznemiriti komu vest, ekspr. srce
// narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, ko hoče, želi
a) ukvarjati se s čim, spoznati kaj: neznani pojav je znanstvenike vznemiril / knjiga je vznemirila kritike
b) uresničiti kake želje, doseči kak cilj: lepotica je vznemirila marsikaterega moškega; spolno vznemiriti / ekspr. vznemiriti komu kri
2. s svojo dejavnostjo narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti, negotovosti: razbojniki so vznemirili vse mesto / prelet sovražnega letala jih je vznemiril
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj ne miruje: veslo je vznemirilo vodo / strel vznemiri tišino prekine / nova visoka stavba je vznemirila staro mestno panoramo moteče razgibala
    vznemíriti se 
    priti v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: ob strelu so se živali vznemirile; če samo pomisli na to, se vznemiri / kaj bo iz tega, se vznemiri sosed / glas se mu je vznemiril
    // priti v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: ob gledanju filma se je zelo vznemiril; spolno se vznemiriti
    vznemírjen -a -o:
    vznemirjen človek, pogled; prisl.: vznemirjeno govoriti
Število zadetkov: 5