Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
líce -a s (ī)
1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica
2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem1storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● 
star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
♦ 
lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
SSKJ²
màh2 tudi máh máha m (ȁ á; ȃ)
1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika
2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah
3. star. trenutek, hip1(na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe
● 
ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; ekspr. z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem
♦ 
pravn. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah
SSKJ²
obláčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oblake: oblačna gmota / oblačno nebo / oblačen dan; oblačno vreme
 
ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; ekspr. domov je prišel nekam oblačen slabe volje, nerazpoložen
    obláčno prisl., navadno v povedni rabi:
    ker je oblačno, se zvezde ne vidijo; publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno; sam.: menjavalo se je jasno in oblačno
SSKJ²
razjasnílo -a s (í)
zastar. pojasnilo: tako razjasnilo jih ni zadovoljilo; natančno, pisno razjasnilo
SSKJ²
razjásniti1 -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ī í)
1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti
// narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake
2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja
    razjásniti sein razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec
    razjásnjen -a -o:
    vse podrobnosti še niso razjasnjene
SSKJ²
razjasníti2 -ím dov., razjásnil (ī í)
narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma
// knjiž. narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč
● 
ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen
    razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o:
    razjasnjeno nebo

Slovenski pravopis

Pravopis
razjásniti -im in razjasníti -ím dov. -i -ite in razjásni -íte; -il -ila in razjásnil -íla, -it in -ít/ìt, razjásnjen -a; razjásnjenje tudi razjasnjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) komu kaj ~ stranki nekatere podrobnosti; ~ razloge za odpoved
razjásniti se -im se in razjasníti se -ím se (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) Stvari so se razjasnile; s smiselnim osebkom razjasniti se komu Razjasnilo se nam je, kdo je krivec
Pravopis
razjasníti -ím dov. razjásnil -íla, nam. razjasnít/razjasnìt, razjasnjèn -êna in razjásnjen -a; razjasnjênje in razjásnjenje; drugo gl. jasniti (í/ȋ í) kaj Burja je razjasnila nebo
razjasníti se -ím se (í/ȋ í) Nebo se je razjasnilo; brezos. Razjasnilo se je

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
razjasnílo -a s
GLEJ SINONIM: pojasnilo
Celotno geslo Sinonimni
razjásniti se1 -im se dov.
1.
izraža, da kaj postane bolj določeno, opredeljeno, razvidno
SINONIMI:
2.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da postane kaj komu (bolj) jasno, razumljivo
SINONIMI:
postati jasno, pojasniti, zjasniti se1, sleng. klikniti, ekspr. pobliskati se, ekspr. posvetiti se, ekspr. posvitati se, ekspr. zabliskati se, ekspr. zablisniti se, ekspr. zasvetiti se, ekspr. zasvitati se
Celotno geslo Sinonimni
razjasníti se2 -ím se dov.
priti v stanje brez oblakov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
obŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. 1) streifen, Mik.; o. ob grm, grm ga je obrsnil, Notr.; — o. koga po obrazu, jemandem einen Schlag ins Gesicht geben, Dol.; — 2) o. se: nebo se je obrsnilo, = razjasnilo se je, Litija-Svet. (Rok.); — prim. 1. obrisati.
Pleteršnik
razjasnílọ, n. die Aufklärung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
razjasníti, -ím, vb. pf. 1) hell machen, aufheitern; — r. se, sich ausheitern; nebo se je razjasnilo; (fig.) čelo se mu je razjasnilo, nk.; — 2) klar machen, aufklären, erläutern.
Število zadetkov: 14