- miselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših SINONIMI: starizem
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
ageízem samostalnik moškega spola
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
čánkar -ja m
SSKJ²
čír -a m (ȋ)
med. razjeda na koži ali sluznici: ima čir na tilniku; želodčni čir; čir na dvanajstniku
med. razjeda na koži ali sluznici: ima čir na tilniku; želodčni čir; čir na dvanajstniku
SSKJ²
čŕv -a m (ȓ)
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
// ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro; internetni črv; virusi in črvi
3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv
// ekspr., navadno s prilastkom moreč, uničujoč občutek ali misel: črv gloda, grize v srcu; črv kesa, ljubosumnosti
2. rač. program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: črv se po elektronski pošti širi zelo hitro; internetni črv; virusi in črvi
3. ekspr. nepomemben, neznaten človek: v njihovih očeh smo le črvi
4. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: ima črva na prstu
● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno; ta človek je pravi knjižni črv knjižni molj
SSKJ²
dvóm -a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó)
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi
// nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih
2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako
● ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi
// nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih
2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako
● ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
Pravopis
erodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; erodíranje (ȋ) kaj Reka ~a strugo spodjeda, razjeda; zdrav. Vroča hrana ~a površino jezika
SSKJ²
erozíja -e ž (ȋ)
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija
2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju
1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija
2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju
Celotno geslo
Etimološki
erozȋja -e ž
Celotno geslo
Etimološki
gangrẹ̑na -e ž
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
golénji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica
♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica
♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
Celotno geslo
eSSKJ
Planinstvo
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
izjedkanína -e ž (í)
med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu
med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu
SSKJ²
jédek -dka -o prid., jédkejši (ẹ́)
1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina
♦ kem. jedke kemikalije
2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature
3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina
1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi; jedka snov, tekočina
♦ kem. jedke kemikalije
2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek; z njim je bil jedek; postati jedek in hud
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji; jedki prepiri; jedek smehljaj / jedke karikature
3. knjiž. ščemeč, oster, rezek: jedek dim, mraz; jedki vbodljaji / jedka bolečina
- jédko prisl.:
jedko delovati na kožo; jedko se nasmehniti
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 69
Dostopnost