Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
órgija -e ž (ọ́) 
  1. 1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza: udeležiti se orgije
  2. 2. nav. mn., ekspr. razbrzdano veseljačenje: prirejati orgije; zabava se je razvila v orgije; opolzke, razkošne orgije; pren. opazoval je orgijo barv in svetlobe na sliki
    // navadno s prilastkom veliko nasilje, hudodelstvo: krvave orgije okupatorjev
SSKJ
razkóšen -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena
    // razkošno življenje
  2. 2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena
    // razkošen občutek sreče zelo velik
    razkóšno prisl.: razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje

Slovar novejšega besedja

SNB
stotín -a m (ȋ)
1. vrednost ene stotine evra; cent: Avgustovska plača je bila za 5 evrskih stotinov višja od julijske
2. od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006 vrednost ene stotine tolarja: Deset stotinov od vsakega tolarja potrošijo za marketing, razkošne pisarne, drage avtomobile in visoke plače najvišjih menedžerjev E (↑)stotína
SNB
ubesedoválec -lca [ubesedovau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor kaj ubeseduje, zna ubesedovati: Je prefinjen ubesedovalec, ki pozna dušo tamkajšnjega človeka, vonj tiste razkošne zemlje in globočine reke Mure E iz ubesedováti iz (↑)ubeséditi
Število zadetkov: 4