Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna
Beseda »gej« in SSKJ

Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?

Jezikovna
Členek »zgolj«

Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?

Jezikovna
Je izraz »zakon« le zveza moškega in ženske?

Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »vijolična« ali »vijoličasta«

Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?

Jezikovna
Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)

Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

  • Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
  • Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.

Jezikovna
SSKJ: Kako opisati pomen besede »begunec«?

Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:

  • begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo

Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.

Jezikovna
Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna
Etimologija besede »šukca«

Od kod prihaja pogovorna beseda za odejo – šukca/šukica?

Jezikovna
Izvor frazema »pasti sekira v med«

Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.

Jezikovna
Izvor poimenovanja »morski pes«

V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?

Jezikovna
Izvor priimka »Čofati«

Zanima me izvor priimka Čofati.

Jezikovna
Izvor priimka »Poglajen«

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Jezikovna
Izvor priimkov »Komac« in »Leban«

Pozdravljeni, zanima me izvor priimkov Komac in Leban.

Jezikovna
Je beseda »puberteta« termin ali ne?

Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?

Jezikovna
Je sladoled »jagodov« ali »jagodni«?

Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?

Jezikovna
Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Jezikovna
Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?

V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?

Jezikovna
Katero začetnico uporabiti pri poimenovanjih »dan Zemlje«, »svetovni dan tal«?

Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.

Jezikovna
Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Število zadetkov: 157