Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Telomera
Zanima me slovnični spol prevzetega termina, za katerega se v slovenščini pojavljata obliki telomer in telomera . Termin na področju genetike označuje končni del evkariontskega kromosoma, ki je sestavljen iz ponavljajočih se nekodirajočih zaporedij nukleotidov, ki so nujni za obstojnost in podvajanje kromosomov. V Farmacevtski terminološki slovar 2 in Botanični terminološki slovar 2 je vključen termin ženskega spola ( telomera ), v Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije pa termin moškega spola ( telomer ) s podatkom, da je ženska oblika napačna. Je torej pravilna oblika moškega spola telomer ali ženskega spola telomera ?
Zanima me slovnični spol prevzetega termina, za katerega se v slovenščini pojavljata obliki telomer in telomera . Termin na področju genetike označuje končni del evkariontskega kromosoma, ki je sestavljen iz ponavljajočih se nekodirajočih zaporedij nukleotidov, ki so nujni za obstojnost in podvajanje kromosomov. V Farmacevtski terminološki slovar 2 in Botanični terminološki slovar 2 je vključen termin ženskega spola ( telomera ), v Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije pa termin moškega spola ( telomer ) s podatkom, da je ženska oblika napačna. Je torej pravilna oblika moškega spola telomer ali ženskega spola telomera ?
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Terminološka
Zajem topografskih podatkov
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 285
Dostopnost