Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
skliceváti -újem nedov. (á ȗ)
izražati željo, zahtevo
a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela
b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke
    skliceváti se 
    1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil
    2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika
    ♦     pravn. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo
    skliceváje :
    bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo
    sklicujóč -a -e:
    to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge
SSKJ²
snetjàv -áva -o prid. (ȁ á)
na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: snetjav klas; snetjavo žito / snetjava njiva
● ekspr. snetjav razlog za prepir nepomemben, nevažen
SSKJ²
sumníčenje -a s (ī)
glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja
SSKJ²
tákšen -šna -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
// pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak1: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak1: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak1: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.:, pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega
SSKJ²
téhten -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́)
1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno
// ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne
2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka
● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih
    téhtno prisl.:
    tehtno govoriti
SSKJ²
upravičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti, navajati zadostne razloge za kaj: upravičevati svojo odločitev
// biti zadosten razlog za kaj: dozdajšnji uspehi upravičujejo upe, da bo načrt dosežen; nič ne upravičuje njegovega strahu
2. publ. dajati pravico do česa: vaše življenje vas kljub vsemu ne upravičuje do maščevanja
SSKJ²
vèč prisl. (ȅ)
1. izraža večjo količino ali mero; ant. manj:
a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto odstotkov
b) z glagolom: več vedeti; zaslužiti sto evrov, za sto evrov več; plačal jim je več, kot so zahtevali; še pred nekaj leti je bilo sedanje mesto komaj kaj več kot vas / kot klic pri dražbi kdo da več; ekspr. hoče več in več zmeraj več / elipt. sod drži dvesto litrov, rajši več
2. izraža nedoločeno večje število, količino, mero: izgubiti več kosov; v nalogi je več napak / več stokrat; stavka več tisoč delavcev
3. ekspr., v zvezi s kot izraža
a) presežno stopnjo kake količine, mere: denarja ima več kot dovolj, več kot preveč
b) visoko stopnjo kake lastnosti: to je več kot neprijetno, zanimivo; razmere so več kot ugodne
4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim / elipt. koliko naj prinesem? Čim več, tem bolje / kolikor bolje naredijo, toliko več denarja zahtevajo; več jih je, slabše delajo
5. v zvezi več ali manj izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: v teh govoricah je več ali manj resnice; učenci so z več ali manj uspeha rešili naloge / škoda, da je ta tema v knjigi več ali manj naključno bolj ali manj
6. v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja: ne čakajte več, pojdite; zahvalil se je, da pomoči več ne potrebuje / tega ne smete več storiti / nikoli več se niso vrnili
● nar. nisem več sama (s seboj) sem noseča; ekspr. niti besedice več nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne imate vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; to je razlog več, da ne odlašamo še en razlog; star. več potov se ozreti večkrat; ekspr. nič ne bo izvedela, še več, niti podvomila ne bo izraža dopolnjevanje, stopnjevanje povedanega; star. tam je bil pred več in več leti pred mnogo leti; neprav. o tem sem govoril z večimi ljudmi z več; stalo bo tisoč evrov, nekaj več ali manj približno; imamo samo še vrečo moke, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; več glav več ve; več oči več vidi; sam.: biti lačen po več; prim. največ, veliko
SSKJ²
zadôsten -tna -o prid. (ó)
ki ustreza, zadošča
a) po količini, meri: za telesni razvoj je potrebna zadostna hrana; zbrati zadostna sredstva za obnovo šole; tečaj bo organiziran, če bo zadostno število udeležencev / zadosten premislek / publ. občani so ostali brez zadostnega odgovora zadovoljivega / zadostna količina, mera
b) po lastnostih, kakovosti: zadosten dokaz, razlog, vzrok; pridobiti si zadostno izobrazbo / knjiž. biti samemu sebi zadosten ne potrebovati drugega
♦ šol. zadostni uspeh uspeh s povprečno oceno zadostno; zadostna ocena najnižja pozitivna ocena
    zadôstno prisl.:
    zadostno utemeljena trditev
    ●     knjiž. jama je bila zadostno globoka, da se je v njej lahko hodilo dovolj, zadosti; sam.: izdelati z zadostnim zadostnim uspehom; v razredu je petina zadostnih učencev z zadostnim uspehom; dobiti zadostno zadostno oceno
SSKJ²
zakáj1 prisl. (ā)
1. vprašuje po vzroku: zakaj hodiš tja; zakaj si jezen na nas / zakaj bi ne bili veseli / ekspr.: le zakaj je ni v službi; zakaj, le zakaj si to storil; tukaj so vrag vedi zakaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašala ga je, zakaj se smeje / elipt. hočem vedeti, zakaj
2. elipt., v trdilnih stavkih, v zvezi z le, pa izraža močno, odločno zanikanje: se bojiš? Zakaj le
// v nikalnih stavkih izraža pritrditev brez pridržka: bi šel z nami? Zakaj pa ne
3. pog. čemu: zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico; sam.: postavljati zakaje vprašanja o vzroku, vzrokih
● ekspr. vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog
SSKJ²
zapóren -rna -o prid. (ọ̄)
1. nanašajoč se na zapor: zaporni paznik / zaporni razlog; zaporno povelje / zaporna kazen kazen odvzema prostosti, zapor
2. ki kaj zapira: zaporni drogovi; pregrade in druge zaporne naprave
♦ avt. zaporna igla igla, ki uravnava dotok goriva v uplinjač; grad. zaporni sloj sloj na vozišču, ki preprečuje pronicanje vode; teh. zaporni ventil
// voj. namenjen preprečevanju prodora: prebiti zaporni obroč; zaporna zaseda / zaporni pas; zaporno območje / zaporni baloni baloni za oviro nizko napadajočim letalom; zaporni ogenj ogenj, s katerim se pri obrambi prepreči napad, prodor nasprotnikovih enot, pri napadu pa zavaruje krila, boke vojaških enot
SSKJ²
zató prisl. (ọ̑)
I.
1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila: tu raste trta in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje; imel je velika pooblastila, a zato še ne bi smel tako samovoljno odločati; upali so, da bo obnova hitro napredovala in da bo zato potrebna le kratkotrajna pomoč / termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga
// izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek: molčijo zato, ker se bojijo; vse to je vzdržal zato, ker je bil mlad; nista se smejala zato, ker bi se jima zdela stvar smešna, ampak zato, ker se nista mogla zresniti / zakaj si tako bled? To je zato, ker živim v mestu
2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila: rad bi se srečal z dekletom in samo zato je šel v kino; ne morete jih videti. Škoda, prav zato sem prišel / ekspr. bi vas smel nekaj vprašati? Kar daj, (saj) zato smo pa tukaj
// izraža namen dejanja, kot ga določa odvisni stavek: opombe so dodali zato, da bi bila knjiga bolj zanimiva; prišli so (zato), da bi mu pomagali / zakaj ste ga poslali v tujino? Zato, da bi se naučil jezikov
3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na dejanje: nič hudega, če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava / če ta teorija ni všeč strokovnjakom, je pa zato bolj sprejemljiva za politike; če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten
II. v vezniški rabi
1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti; ne razumete jih, zato se jezite; grdo so ravnali z njimi, zato so se uprli / ne ve, kaj je ljubezen. Zato je trd in neusmiljen / elipt. sadje je lepo zrelo, zato tudi dobro
2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnjevanja z nepričakovano trditvijo, nadomeščanja: mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa se sosedje še vedno ukvarjajo z njo; ta proces ne bo kratkotrajen ne lahek, zato pa je zgodovinsko neizogiben; res je težko, zato pa še ni treba obupati / piše malo, zato pa dobro
3. v vzročnih odvisnih stavkih, v zvezi zato ker za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem stavku: to pismo je pomembno, zato ker avtor v njem opredeljuje svoj odnos do sveta; vodili so ga za roko, (zato) ker ni skoraj nič videl / elipt. zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan
4. v namernih odvisnih stavkih, v zvezi zato da za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: sedel je, (zato) da bi se odpočil; položili so asfalt, zato da bi bila cesta trpežnejša / elipt. zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha
● ekspr. zakaj se pa jezite? Zato ali Zato ker se izraža zavrnitev, nepripravljenost povedati vzrok; ekspr. kaj zato ali nič zato, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. razreda nisem izdelal, pa kaj zato izraža omalovaževanje; ekspr. motor se je pokvaril, pa nič zato izraža neprizadetost; ekspr. uro sem izgubil. Nič zato izraža sprijaznjenje s čim; ekspr. tvoja mati je, pa tako govoriš z njo. Ravno zato ali Zato pa izraža ugovor, zavrnitev; ekspr. to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato pa izraža podkrepitev trditve; sam.: odgovoril mu je samo z zato; na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim samim zato nanj je mogočih več odgovorov; vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Glasuj Sprotni
kênslanje samostalnik srednjega spola
    1. pogovorno ukinjanje, odpravljanje, odpoved 
      1.1 pogovorno prekinitev stikov, odzivanja na koga  
    2. pogovorno odstranjevanje, uničevanje 
Celotno geslo Sprotni
sploščítev samostalnik ženskega spola
    1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 
      1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve  
    2. stabilno znižanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 
    3. ekspresivno prekomerna, nesorazmerna poenostavitev, posplošitev česa 

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Atene
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aten množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Grčije
IZGOVOR: [aténe], rodilnik [atén]
BESEDOTVORJE: Atenec in Atenčan, Atenka in Atenčanka, Atenčev in Atenčanov, Atenkin in Atenčankin, atenski
ZVEZE: stare Atene

Slovenski pravopis

Pravopis
dovóljšen -šna -o (ọ́) neobč. zadosten: ~ razlog
Pravopis
ìnsuficiénten -tna -o [ije]; bolj ~ (ȉẹ̑) izobr. nezadosten, pomanjkljiv: ~ razlog
Pravopis
izključítven -a -o (ȋ)
izključítveni -a -o (ȋ) ~ razlog
Pravopis
izločítven -a -o (ȋ)
izločítveni -a -o (ȋ) ~ postopek, razlog
Pravopis
krívden -dna -o (ȋ)
krívdni -a -o (ȋ) ~ razlog; ~o dejanje
krívdnost -i ž, pojm. (ȋ)
Pravopis
ločítven -a -o (ȋ)
ločítveni -a -o (ȋ) nestrok. |strok. razvezen|: ~ razlog
Število zadetkov: 284