Oblikovalsko razmišljanje
Že nekaj časa se pri delu srečujem z angleškim terminom design thinking , ki na področju podjetništva označuje pristop k reševanju problemov, npr. pri razvoju novih izdelkov in storitev, ki se osredotoča na končnega uporabnika, inovativne in celostne rešitve, uporablja spoznanja z različnih področij in spodbuja preizkušanje idej v praksi (gl. zapis Snovalsko razmišljanje na spletni stran Psihologija dela). Vsakič, ko v objavo prejmem najavo dogodka oz. izobraževanja, povezanega s tem pristopom, se srečujem z dilemo, kako ga ustrezno poimenovati v slovenščini. V slovenskih besedilih sem zasledil dva termina, in sicer inovacijski pristop in dizajnerski pristop . Kateri termin mi svetujete?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Motivirano sklepanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin motivated reasoning , ki v psihologiji označuje način razmišljanja, ki vključuje izbiranje informacij in njihovo vrednotenje ter sprejemanje odločitev na podlagi osebnih prepričanj in ciljev. To vodi do posameznih zaključkov ali odločitev, ki niso osnovani na objektivnih dejstvih, ampak na prepričanjih osebe, ki so usklajena z njenimi cilji. Bi ustrezalo motivirano sklepanje ali pristransko sklepanje ?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin motivated reasoning , ki v psihologiji označuje način razmišljanja, ki vključuje izbiranje informacij in njihovo vrednotenje ter sprejemanje odločitev na podlagi osebnih prepričanj in ciljev. To vodi do posameznih zaključkov ali odločitev, ki niso osnovani na objektivnih dejstvih, ampak na prepričanjih osebe, ki so usklajena z njenimi cilji. Bi ustrezalo motivirano sklepanje ali pristransko sklepanje ?
Terminološka
Poslovna inteligenca
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Terminološka
Umetna inteligenca
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Terminološka
Spodbujanje branja
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Število zadetkov: 5
Dostopnost