raztkáti -tkèm dov. (á ȅ)
knjiž. razparati, razstaviti: zaradi napake v vzorcu je morala raztkati pol metra blaga / raztkati v niti
● knjiž. pisatelj je v povesti raztkal dva motiva uporabil
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
stopálo -a s (á)
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
SSKJ²
šív -a m (ī)
1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu
// nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden
// med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive
2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi
3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi
// med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv
♦ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv
1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu
// nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden
// med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive
2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi
3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi
// med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv
♦ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
šlȋc -a m
SSKJ²
trébuh -úha m (ẹ́ ú)
1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven
// trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
// trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov
// notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
// spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
♦ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom
1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven
// trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
// trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov
// notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
// spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
♦ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom
Svetokriški
utrgati -am dov. 1. utrgati: de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti: ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se: ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se: od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se: ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost