Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
menjávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati dolarje, funte za evre dajati ali dobivati dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa
3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce
4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja
● 
od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati
♦ 
med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati
    menjávati se s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z dnevom
    menjavajóč -a -e:
    menjavajoče se razpoloženje
SSKJ²
mobilizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mobilizacijo: mobilizacijski dan, razglas; mobilizacijske priprave; mobilizacijsko mesto / težko mobilizacijsko razpoloženje / časopis je premalo mobilizacijski; mobilizacijska vloga organizacije
SSKJ²
mrtváški -a -o prid. (á)
nav. ekspr. mrliški: obraz mu je postajal mrtvaški; imel je že mrtvaško polt / mrtvaški duh duh po mrliču, svečah in rožah / mrtvaški oder oder, na katerem leži mrlič do pogreba; mrtvaški pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; mrtvaški sprevod pogrebni sprevod; mrtvaški zvon mrliški zvon
 
ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna; ekspr. mrtvaška glava človeška lobanja; označiti z mrtvaško glavo s podobo mrtvaške glave kot opozorilom na smrtno nevarnost; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; nar. mrtvaška roža krizantema; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec
 
um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti
// neživahen, žalosten: govoriti z mrtvaškim glasom; mrtvaško razpoloženje / mrtvaška barva; mrtvaška svetloba bleda, neizrazita
// popoln, velik: poslušati šale z mrtvaško resnobo; mrtvaška tišina / mrtvaški dolgčas
    mrtváško prisl.:
    mrtvaško bled obraz; mrtvaško tiho mesto
SSKJ²
mŕzličen -čna -o prid.(ȓ)
nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično naglico z zelo veliko
    mŕzlično prisl.:
    mrzlično brskati po predalu; mrzlično se oboroževati; oči so se ji mrzlično svetile
SSKJ²
nadárjen -a -o prid. (ȃ)
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti: nadarjen učenec; on je glasbeno, pesniško zelo nadarjen; nenavadno nadarjen; nadarjen za jezike, matematiko / nadpovprečno, povprečno nadarjen človek / ekspr. biti nadarjen z diplomatskimi sposobnostmi imeti (velike) diplomatske sposobnosti
 
ekspr. za to, da ga je spravila v slabo voljo, je bila nenavadno nadarjena velikokrat mu je pokvarila veselo razpoloženje
SSKJ²
nastròj -ôja m (ȍ ó)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: dobro pozna nastroj svojih ljudi; nacionalistični nastroj meščanstva / neprijetni dogodek jim je pokvaril veseli nastroj (veselo) razpoloženje
SSKJ²
nastrojênost -i ž (é)
knjiž. usmerjenost, naravnanost: bojevita nastrojenost mladine; v delu se kaže pisateljeva pesimistična nastrojenost; šovinistična nastrojenost skrajnežev / vesela nastrojenost družbe se je z njegovim prihodom stopnjevala (veselo) razpoloženje
SSKJ²
nèlagóden tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á)
1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno
2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje
    nèlagódno tudi nèlágodno prisl.:
    nelagodno se počutiti
SSKJ²
nèokús -a m (ȅ-ȗ)
kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
SSKJ²
nèsproščênost -i ž (ȅ-é)
lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti
SSKJ²
nèstálen -lna -o prid.(ȅ-ȃ)
1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen
2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen
    nèstálno prisl.:
    nestalno zaposlen delavec
     
    zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice
SSKJ²
nèživáhen -hna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje
SSKJ²
níhati -am nedov. (ī)
1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se majejo, upogibajo; preh. mati je nihala otroka ujčkala, zibala; pren. misli so nihale z nervoznim utripom
 
publ. delavci nihajo med vasjo in mestom se vozijo, hodijo iz vasi na delo v mesto; knjiž. otrok niha z nogami binglja
2. spreminjati se, menjavati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene nihajo; v tem kraju temperature zelo nihajo / otrokovo razpoloženje niha
// imeti različno velikost, vrednost, kvaliteto: mere strešnikov niso natančno določene, zato nihajo za nekaj centimetrov / režije Shakespearovih del nihajo od klasičnih, renesančnih do modernističnih
3. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi; omahovati: nihal je med strankama; dolgo je nihal, preden se je odločil / nihati med dremežem in budnostjo; pren. umetnost niha med romantiko in realizmom
♦ 
elektr. električni tok niha se periodično spreminja okoli vrednosti nič; fiz. nihati z visoko frekvenco
    niháje :
    nihaje med dvema nazoroma
    nihajóč -a -e:
    nihajoči plamenčki; nihajoče cene; nihajoče telo
     
    šport. nihajoče orodje krogi
SSKJ²
nihilístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na nihiliste ali nihilizem: nihilistični nazori; nihilistično gibanje / obšlo ga je nihilistično razpoloženje / nihilistična literatura
SSKJ²
obešenjáški -a -o prid. (ánav. ekspr.
1. ki izraža ironijo človeka v brezizhodnem položaju: obešenjaški smeh; obešenjaške šale / trpko obešenjaški način govorjenja; obešenjaški odnos / obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju
// lahkomiseln, neresen: govoriti v obešenjaškem tonu; v gostilni je vladalo obešenjaško razpoloženje
2. ničvreden, malovreden: obešenjaška druščina, sodrga / obešenjaški videz
    obešenjáško prisl.:
    obešenjaško govoriti; obešenjaško se zasmejati
SSKJ²
oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
 
meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● 
ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem
SSKJ²
obvladováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti telesno ali duševno enako ali bolj sposoben kot nasprotnik: obvladovati napadalca; v igri ga obvladuje / obvladovati nasprotnika premagovati
2. biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stopnjo česa: obvladovati čustva; težko obvladuje jezo / on zna obvladovati položaj
3. biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost: zelo dobro obvladuje tipkanje / nemščino obvladuje aktivno in pasivno zna
4. imeti nad kom oblast, gospostvo: sovražnik obvladuje vso deželo / obvladovati naravo, prostor, svet; njihov kapital obvladuje velik del proizvodnje ima v oblasti
// imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: čete obvladujejo cesto in most
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obvladuje ga nemir; začel ga je obvladovati spanec
// ekspr. izraža, da postane kdo deležen kakega stanja v polni meri: vojaško razpoloženje ga je vsega obvladovalo
● 
ekspr. grad obvladuje vso blejsko okolico z njega se vidi vsa blejska okolica; ekspr. stara ura s hrupom obvladuje ves prostor njeno tiktakanje se sliši po vsem prostoru
♦ 
ekon. obvladovati trg z določitvijo cene na trgu vplivati na količino blaga, ki se bo prodalo, ali z določitvijo količine blaga vplivati na ceno
    obvladováti se 
    ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: znal se je obvladovati; težko se obvladuje
    obvladujóč -a -e:
    obvladujoč položaj, je znal vse zadovoljivo rešiti
    obvladován -a -o:
    obvladovana strast
SSKJ²
odpôveden -dna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na odpoved: odpovedni pogoji; odpovedni rok / odpovedna izjava / pesem izraža odpovedno razpoloženje
SSKJ²
omémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od omeniti: vznemirila ga je omemba njegovega imena / že omemba slovesa ji je pokvarila razpoloženje; omembe vredna zgodba / ekspr. to ni niti omembe vredno; star. med odličnimi vzgojitelji zaslužita omembo tudi tadva da sta omenjena
// pripomba, opomba: to sklepajo iz njegovih spisov in raztresenih omemb
SSKJ²
pepelníčen -čna -o [tudi pepeu̯ničənprid. (ȋ)
nanašajoč se na pepelníco: pepelnično jutro / pepelnična sreda
 
ekspr. pepelnično razpoloženje žalostno, pusto
Število zadetkov: 234