evforíja -e ž (ȋ)
med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
flegmátik -a m
SSKJ²
frankofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na frankofile ali frankofilstvo: frankofilski politiki; frankofilsko razpoloženje
nanašajoč se na frankofile ali frankofilstvo: frankofilski politiki; frankofilsko razpoloženje
Celotno geslo
eSSKJ
gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
- 1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng
- 1.1. korenika te rastline
- 1.2. zdravilni pripravek iz korenike te rastline; SINONIMI: korejski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
SSKJ²
gnezdílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica
nanašajoč se na gnezdenje: gnezdilni nagon; gnezdilno razpoloženje / gnezdilna hišica
Čebelarstvo
Čebelarstvo
SSKJ²
gratuíten -tna -o prid. (ȋ)
filoz. nastal v človeku sam od sebe, brez njegovega sodelovanja: boriti se zoper gratuitno razpoloženje
filoz. nastal v človeku sam od sebe, brez njegovega sodelovanja: boriti se zoper gratuitno razpoloženje
Celotno geslo
eSSKJ
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
- 1. ki je v zvezi z grotesko 1.
- 1.1. ki spominja na grotesko 1. ali je tak kot pri groteski 1.
- 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
- 3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
- 4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
SSKJ²
grozávost -i ž (á)
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
hlapéti -ím nedov. (ẹ́ í)
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine
// ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine
// ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela
- hlapèč -éča -e:
hlapeča tekočina
Celotno geslo
eSSKJ
hòjladrí medmet
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’
- 1. ponazarja veselo razpoloženje, razposajenost
- 2. kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto in prenarejeno iz bav. nem. Hallodri ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria ‛neumnost’
SSKJ²
humór -ja m (ọ̑)
1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja
// kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti
2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor
1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja
// kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti
2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor
Celotno geslo
Etimološki
humọ̑r -ja m
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
ígra -e ž (ȋ)
1. glagolnik od igrati
a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo
b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra
c) igra na violino je ni motila / klavirska igra
č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra
d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre
e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov
2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra
// dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov
4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih
// izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser
5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre
// z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja
6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir
1. glagolnik od igrati
a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo
b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra
c) igra na violino je ni motila / klavirska igra
č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra
d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre
e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov
2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra
// dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov
4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih
// izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser
5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre
// z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja
6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir
Celotno geslo
Etimološki
ināko prisl.
SSKJ²
izbrúhati -am dov. (ū ȗ)
1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal
2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave
● ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost
1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal
2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave
● ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo
3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil
4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost
- izbrúhati se
prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 22
- Naslednja »
Število zadetkov: 421
Dostopnost