Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se] nedovršni glagol

disputirati, prerekati se, razpravljati

Svetokriški
disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’
Celotno geslo eSSKJ16
disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol
1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo eSSKJ16
disputirati se -am se (disputirati se, dišputirati se) nedovršni glagol
1. kdo; iz česa, zavoljo česa, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo izmenjavati mnenja sploh
1.2 kdo; iz česa, od česa, zavoljo česa, kaj, za kaj, nad čim, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih
Pleteršnik
izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.
Svetokriški
izvpraševati se nedov. razpravljati: ſó ſe s'Stephanom is vprashovali del. mn. m (III, 11) Citat na začetku pridige, prevod lat. diſputantes cum Stephano (SP Apd 6,9)
Prekmurski
pregovárjati -am nedov. govoriti, razpravljati: Naj v-krotkoſzti pregovárjam BRM 1823, 385; Gda bi pa on pregovárjao od pravicze i zdr'závanya KŠ 1771, 418
pregovárjati se -am se pogovarjati se: I ni vu czérkvi ſzo me nej najsli, ka bi ſze ſzkim pregovárjao KŠ 1771, 417; szo sze vu pope zvézali, 'snyimi sze pregovárjali KOJ 1845, 63
Pleteršnik
razprávljati, -am, vb. impf. ad razpraviti; 1) entkleiden; — r. se, sich entkleiden; — 2) abhandeln, verhandeln, Cig., Jan., nk.; (hs.).
Celotno geslo Hipolit
razpravljati se (rezpravljati (se)) glagol
Celotno geslo Hipolit
rezpravljati (se) glagol

GLEJ: razpravljati se

Svetokriški
trahtati -am nedov. nameravati (izvršiti naklep): Ieſt trahtam 1. ed. ludem ſerze ſaprèti ǀ v' shkodo perpravit ga trahtash 2. ed. ǀ ta Kateri trahta 3. ed. faratat, je ſam faratan ǀ tatye golufi, inu oherniki trahtaio 3. mn. blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ maszhovajne tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal del. ed. m perpravit ǀ kazha paklenska bo trahtala del. ed. ž petò ranit na leben trahtati streči po življenju: edn timu drugimu na leben trahtaio 3. mn. ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal, de mu ſo na leben trahtali del. mn. m ← srvnem. trachten ‛misliti na, premišljevati o’ ← lat. tractāre ‛razpravljati, razlagati, obravnavati’
Število zadetkov: 11