- 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku
♦ grad. zgornji vodoravni tram povezja - 2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
razpóra -e ž (ọ̑)
SSKJ
razpórnik -a m (ọ̑)
- 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki
- 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki
SSKJ
razpréti -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ȅ)
- 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj
- a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti
- b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo
- 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
- a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo
- b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla
- c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep
- 3. star. spreti: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem
● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je
♦ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede
- razpŕt -a -o: razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči
♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede
Število zadetkov: 3
Dostopnost