Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
elástika -e ž (á) trak z vpletenimi gumijastimi nitmi: zamenjati elastiko v trenirki; raztegniti elastiko / elastika pri frači; razglednice, prepasane z rdečo elastiko gumico; stegoval je vrat, kot da bi bil iz elastike
SSKJ
iztegníti in iztégniti -em in stegníti in stégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste
    // s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer: iztegnila je roke predse, kakor da se brani
  2. 2. narediti, povzročiti, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegnil je vrat, da bi bil večji; iztegni se, pa boš dosegel; iztegniti se na polico; iztegniti se na postelji, po klopi / iztegniti jezik / iztegniti anteno izvleči, raztegniti
    // za ovinkom se je cesta iztegnila zravnala
    // s predlogom, v zvezi iztegniti roko, roke z iztegom roke, rok
    1. a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegniti roke za knjigo; iztegniti roko po denarju; pren. tujec je iztegnil roko po naši zemlji
    2. b) izraziti željo po čem: otrok je iztegnil roke k materi; iztegnila je roke za njim
      ●       nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko iztegniti pete umreti; ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; nizko komaj čakajo, da se bo iztegnil umrl
    iztegnívši in stegnívši zastar.: iztegnivši roke proti njemu, ga je pozdravil
    iztégnjen in stégnjen -a -o: iztegnjen kazalec; iztegnjene roke; ležati iztegnjen
    ♦     geom. iztegnjeni kot kot, ki meri 180°; prim. stegnjen
SSKJ
lástika -e ž (á) pog. elastika: raztegniti lastiko
SSKJ
môšnjica in mošnjíca -e ž (ó; í) mošnjiček: izvleči mošnjico iz žepa; prazna, težka mošnjica / mošnjica denarja / mošnjica za šibre
● star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; star. poseči v mošnjico plačati, dati denar
♦ bot. dišeča mošnjica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti; navadna kukavica; čeb. semenska mošnjica organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice; zool. ustna mošnjica stranska ustna votlina nekaterih sesalcev za zbiranje in prenašanje zalog hrane
SSKJ
nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem povzročiti
    1. a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti
      // nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila
      // ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
    2. b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji
      // ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo
  2. 2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje
  3. 3. žarg. nalagati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil
  4. 4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
    ●     ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega
    nategníti se in natégniti se ekspr.  razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne
    natégnjen -a -o: nategnjena odeja; nategnjene vajeti
SSKJ
nèraztegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne razteguje, ne razteza: neraztegljive snovi / raztegljive in neraztegljive mize ki se ne dajo raztegniti
SSKJ
raz... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini
    2. b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se
    3. c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti
    4. č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se
    5. d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati
    6. e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se
    7. f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati
    8. g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod
SSKJ
razklopíti in razklópiti -im dov. (ī ọ̄) knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti
// razklopiti napravo izklopiti
♦ kem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne
SSKJ
razmálhati se -am se [u̯h] dov. (ȃ) ekspr. razvleči se, raztegniti se: suknjič se je ves razmalhal
    razmálhan -a -o: razmalhan žep
SSKJ
razpotegníti in razpotégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli
  2. 2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile
    ●     ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel
    razpotégnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta
    2. 2. ekspr. dolg, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas
SSKJ
raztèg -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od raztegniti: razteg elastike; razteg vrvi
SSKJ
raztegljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki se da raztegniti: raztegljivi del fotoaparata; žrelo je pri teh živalih zelo raztegljivo / raztegljiva lestev, miza
    ●     ekspr. kmalu je zelo raztegljiv pojem se lahko razume zelo različno
  2. 2. ki se razteguje podobno kot gumi: raztegljiva vrvica; hlače iz raztegljivega blaga / nositi raztegljive nogavice
SSKJ
raztegnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od raztegniti: raztegnitev elastike / raztegnitev usnja
SSKJ
raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
    1. a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je
      // ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
    2. b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
  2. 2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
  3. 3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
    ●     ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
    ♦     šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo
    raztegníti se in raztégniti se 
    1. 1. postati večji po dolžini, širini: čevlji so se raztegnili; majica se je pri pranju raztegnila; to blago se rado raztegne
      // postati daljši: kolona se je raztegnila / skozi vas se je sprevod zelo raztegnil
    2. 2. nav. ekspr. doseči daljšo časovno razsežnost: pogovor se je raztegnil / parjenje se pri teh živalih lahko raztegne v pozno pomlad
    3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na razmeroma veliki površini: po nebu so se raztegnili temni oblaki
      ●       ekspr. dan se je raztegnil in noči skoraj ni bilo podaljšal; ekspr. to se mu bo raztegnil obraz, ko bo to slišal bo razočaran, neprijetno presenečen
    raztégnjen -a -o: raztegnjen pas; obraz je imel grdo raztegnjen; raztegnjena antena; raztegnjena elastika; dolga, raztegnjena kolona vojakov; raztegnjena zgodba; ob obali raztegnjeno mesto
SSKJ
razvléči -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
    1. a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti
    2. b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja
  2. 2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču
    // ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel
  3. 3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti
    1. a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla
    2. b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel
      ●       ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil
    razvléči se 
    1. 1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila
      // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim
    3. 3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo
    razvléčen -a -o: pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno
SSKJ
spotegníti in spotégniti -em dov. (ī ẹ́) star. iztegniti: spotegniti noge / spotegnil je vrat, da bi bil večji; spotegniti se po pogradu
● star. spotegniti usta v šobo našobiti
    spotegníti se in spotégniti se 
    1. 1. raztegniti se, podaljšati se: kolona se je spotegnila čez vso vas / ob tej novici se mu je obraz spotegnil
    2. 2. zrasti: čez počitnice se je spotegnil
    spotégnjen -a -o: spotegnjen obraz; vas je spotegnjena
SSKJ
stísniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo
    // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo
    // tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil
    // ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino
  2. 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila
    // trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho
  3. 3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet
    // narediti, da je kaj tesno skupaj: stisniti ustnice, zobe
  4. 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil
    // s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo
  5. 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje
    // s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube
  6. 6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale
  7. 7. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus
    // naskrivaj, nahitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal
  8. 8. ekspr. s silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje
  9. 9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je
  10. 10. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo
    // brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to
  11. 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne
  12. 12. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave
    ●     ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel; pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objeti
    stísniti se 
    1. 1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo
    2. 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo
    stisnívši star.: poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo
    stísnjen -a -o 
    1. 1. deležnik od stisniti: ljudje so bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice
    2. 2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena
    3. 3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen
      ●       ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje
      ♦       teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali; prim. iztisniti
SNB
ténderSSKJ -ja m (ẹ́)
javni razpis, navadno za nakup ali odkup: mednarodni tender; Dela so dobili na lokalnem tenderju, na katerem je bilo več ponudb E ← agl. tender, prvotno 'predložiti ponudbo', ← srfrc. tendre 'ponuditi, prožiti' < lat. tendere 'raztegniti, napeti'
SSKJ
vzmét -í ž (ẹ̑) 
  1. 1. prožen predmet, navadno kovinski, ki se uporablja za
    1. a) blaženje, prestrezanje sunkov: vzmet se pod težo poda; mehka, trda vzmet; vzmeti žimnice / voz na vzmeteh zapravljivček
    2. b) premikanje česa: vzmet se sproži; naviti, raztegniti vzmet; vzmeti v uri; skočiti kakor na vzmeti hitro, sunkovito
      // avtomobilček na vzmet; nož na vzmet
  2. 2. ekspr. gibalo, gonilo: glavna vzmet je gospodarstvo; čustvene vzmeti koga; vzmeti razvoja
    ♦     fiz. spiralna, vijačna vzmet; teh. listna vzmet v obliki ploščate palice; povratna vzmet ki vrača strojni del v prvotno lego; tehtnica na vzmet vzmetna tehtnica
SSKJ
zavléči -vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
  2. 2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
  3. 3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
    // narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla
  4. 4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
    // ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko
  5. 5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
  6. 6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
    ●     zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi
    zavléči se 
    1. 1. ekspr., s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: alpinist se je zavlekel pod previs; ranjenec se je zavlekel med skale
      // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zavlekel se je v kot in molčal; nihče ne ve, kam se je zavlekel / medved se čez zimo zavleče v brlog / gost mrak se je zavlekel med hiše; pren. nemir se mu zavleče v dušo
    2. 2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: sestanek se je zavlekel / dela so se zavlekla v pomlad
      // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: objava razpisa delovnega mesta se je iz objektivnih razlogov zavlekla; začetek predavanj se je nekoliko zavlekel
      ●       ekspr. nebo se je zavleklo z oblaki se je počasi zakrilo
    zavléčen -a -o: zavlečen pisk vlaka; njiva je bila posejana in zavlečena; ozirati se v zavlečeno nebo; prisl.: govoril je počasi in zavlečeno
Število zadetkov: 21