- napol stopljen sneg, navadno shojen, zvožen
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli
2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek; smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale
3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo; tema je raztopila podobe predmetov; sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah
● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusno
- raztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati
- raztopljèn -êna -o:
raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena
Slovar stare knjižne prekmurščine
zmr̀žnjeni -a -o zmrznjen: vu vedraj zmr'znyena voda sze nê raztopila AI 1875, br. 1, 8