Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
alkalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino
SSKJ
cúkrov -a -o prid. (ú) pog. sladkoren: piti cukrovo raztopino
SSKJ
grgráti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. dajati kratke, pretrgane glasove iz grla: bolnik stoka in grgra; dojenček zadovoljno grgra; brezoseb. starcu je grgralo v grlu
    ●     ekspr. v jezi je nekaj grgral nerazločno govoril
    // dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu grgra voda / voda grgra med skalami grgrajoč teče
  2. 2. zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka: grgrati raztopino hipermangana / pog. grgrati kamilice
    grgráje: grgraje sopsti
    grgrajóč -a -e: grgrajoči glasovi; grgrajoč smeh; grgrajoč vrtinec
SSKJ
gumírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino
  2. 2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke
    ♦     tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma
    gumíran -a -o: gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna
SSKJ
hraníti in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā) 
  1. 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri
    // hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo
  2. 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
  3. 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
    hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z  jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
    hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
    hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
SSKJ
izpáriti -im in izparíti -ím dov., izpáril (á ȃ; ī í) povzročiti, da se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinasto: izpariti vodo; izpariti mokroto iz obleke / izpariti slano raztopino
// teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izpariti mleko; izpariti mošt
    izpárjen -a -o in izparjèn -êna -o: izparjena tekočina
SSKJ
kandírati -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje
    kandíran -a -o: kandirano sadje
SSKJ
koncentrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočati, kopičiti: koncentrirati industrijo v obmorskem predelu; vlada koncentrira vojaške enote ob meji / razdrobljena finančna sredstva bi bilo treba koncentrirati; trgovina se koncentrira predvsem na industrijsko razvita področja
  2. 2. odstranjevati iz snovi (večji del) tekočine in odvečnih sestavin: koncentrirati živila
    ♦     kem. koncentrirati kislino, raztopino povečevati količino raztopljene snovi v raztopini z odstranjevanjem topila; metal. koncentrirati rudo odstranjevati iz nje večji del nekakovostnih sestavin, bogatiti rudo
    koncentrírati se (miselno) zbirati se, osredotočati se na kaj: imel je toliko časa, da se je lahko koncentriral / ženske se pri delu bolj koncentrirajo kot moški / ves se je koncentriral na to opravilo
    // v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: koncentrirali smo se samo na najvažnejše naloge; letalstvo se je koncentriralo na sovražnika ob njegovem izkrcavanju
    koncentríran -a -o: močno koncentrirana solna kislina; sir vsebuje vse bistvene sestavine mleka v koncentrirani obliki; celotna proizvodnja je koncentrirana na enem prostoru
SSKJ
krómov tudi krômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na krom: nahajališče kromove rude / očistiti posodo s kromovim praškom / kromov galun kalijev kromov sulfat, ki se uporablja zlasti za strojenje; kromov oksid, sulfat; kromova kislina
♦ metal. kromovo jeklo jeklo, ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; usnj. kromovo strojenje strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; kromovo usnje usnje, strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata
SSKJ
nakísati -am dov. (ȋ) narediti kaj kislo: raztopino nakisamo s kislino
    nakísati se 
    1. 1. postati nekoliko kisel, kiselkast: mleko se je nakisalo
    2. 2. ekspr. najokati se: pusti jo, da se nakisa
    nakísan -a -o: nakisano mleko
SSKJ
namočíti -móčim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
    // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
  2. 2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo
    namočíti se ekspr.  (s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju
    namóčen -a -o: v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena
    ●     ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno
SSKJ
naškróbiti -im dov. (ọ̄) prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: naškrobiti ovratnik, srajco
    naškróbljen -a -o: obleka z belimi naškrobljenimi čipkami
SSKJ
novokaín -a m (ȋ) farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino novokaina
SSKJ
podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 
  1. 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško
  2. 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
    ●     ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
    ♦     usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom
    podmázan -a -o: podmazan stroj
SSKJ
poškróbiti -im dov. (ọ̄) prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: poškrobiti ovratnik, prt
    poškróbljen -a -o 
    1. 1. deležnik od poškrobiti: poškrobljen ovratnik; poškrobljena bluza
    2. 2. ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: te poškrobljene ženske ne mara; prisl.: poškrobljeno se držati
SSKJ
prokaín -a m (ȋ) farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino prokaina
SSKJ
raztopína -e ž (í) tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini
♦ biol. hipertonična raztopina; farm. raztopina novokaina; kem. nasičena raztopina v kateri se določena snov ne more več raztapljati; kem., min. koloidna raztopina; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine
SSKJ
reagénčen -čna -o prid. (ẹ̑) kem., v zvezah: reagenčni papir z raztopino reagenta prepojen papir; reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij
SSKJ
sádje -a s (á) 
  1. 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja
    ♦     agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino
  2. 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
SSKJ
solvénten -tna -o prid. (ẹ̑) ekon. sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: solventen dolžnik, kupec; biti solventen; solventen in likviden
♦ kem. solventna ekstrakcija ekstrakcija raztopljene snovi s topilom, ki se z raztopino ne meša
Število zadetkov: 25