Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«
Jezikovna
Uveljavljanje ženskih poimenovanj v uradnih dopisih
V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.
Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna
Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih
Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?
Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.
Jezikovna
Jezikovna
Kako je bolje: v »moški obliki« ali »v obliki za moški spol«?
V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?
Jezikovna
Kako uporabljamo besedi »diskriminacijski« in »diskriminatoren«?
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.
1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.
2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.
3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.
4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.
5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).
Jezikovna
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna
Množina in spoli – ponovno o podčrtajih
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Jezikovna
Jezikovna
Raba števnikov
Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
- Katera različica je primernejša?
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
- Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
- Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Jezikovna
Razlaga pojmov iz kulinarike: »surovine«, »sestavine«, »delicije«
Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?
Jezikovna
Sklon lastnega imena v imenu ustanove
Prosila bi vas za mnenje o pravilnosti zapisa imena pravne osebe, in sicer je v Aktu o ustanovitvi ustanove (fundacije), h kateremu naj bi pristojno ministrstvo v skladu z Zakonom o ustanovah izdalo soglasje, določeno ime ustanove: Ustanova »Fundacija Vesna Rožič«.
Menim, da je pravilen zapis takle: Ime ustanove je: »Fundacija Vesne Rožič, ustanova«.
Zanima me vaše mnenje o tem, ali lahko pred izdajo soglasja zahtevamo, da se v ustanovitvenem aktu popravi ime ustanove tako, da bi bilo zapisano v skladu s slovničnimi pravili. Ta dilema se mi poraja zaradi tega, ker ne gre za pravno nepravilnost ampak slovnično, ki ni zanemarljiva, ker se bo ime te ustanove uporabljajo v pravnem prometu, zato menim, da moramo skrbeti tudi za to, da so imena pravnih oseb tudi slovnično pravilno zapisana in ne samo s pravnega vidika. V naprej se zahvaljujem za vaš odgovor. Vesela bi bila za še kakšen nasvet oziroma namig v zvezi s tem vprašanjem.
Jezikovna
Stavčni člen: osebek ali predmet?
Imam poved: Ob toplem popoldnevu se je na atletski olimpijadi zbralo mnogo tekmovalcev ter obiskovalcev. Imam možnosti, da je krepko napisan stavčni člen: a) osebek b) predmet v tožilniku c) predmet v rodilniku Kateri odgovor naj izberem? – Vsi sošolci mi pravijo, da je to sigurno osebek, a se jaz s tem vsekakor ne strinjam, ker mi vprašanje kdo se je zbralo nikakor ni smiselno.
Jezikovna
Ujemanje v stavku: količinski izrazi (4)
Kako je prav?
Tri četrtine kolesarjev ne upošteva pravil. ALI Tri četrtine kolesarjev ne upoštevata pravil.
Jezikovna
Ženska oblika priimka »Kliš«
Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«
Jezikovna
Ženska oblika samostalnika »lovec«
Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.
Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.
Jezikovna
Število zadetkov: 17
Dostopnost