Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zrèl in zrél -éla -o [zreu̯prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
// knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln
2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo
3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
// značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi
4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo
5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
// ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena
6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev
// ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● 
zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ 
agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja
    zrélo prisl.:
    zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem
SSKJ²
zvítek -tka m (ȋ)
1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek; tapetni zvitek; zvitek blaga, linoleja; zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih
// kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar / zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica
2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov; papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek
3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek; penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek
// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek
// kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ 
film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku
SSKJ²
cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
SSKJ²
císta -e ž (ȋ)
1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku
2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami
3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti:
SSKJ²
dolgorépec -pca [dou̯gorepəcm (ẹ̑zool.
1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka
2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus:
SSKJ²
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í)
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
 
knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
// doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
// navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
♦ 
čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
    dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o:
    dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
SSKJ²
faktoríja -e ž (ȋ)
nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi: ustanavljati faktorije
SSKJ²
glavonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke
SSKJ²
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi
    izcímiti tudi scímiti
    1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
    2. ekspr. priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
    3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
SSKJ²
izzoréti -ím dov., izzôrel in izzorèl in izzorél (ẹ́ í)
knjiž. dozoreti, razviti se: fant je izzorel v moža / v trpljenju je izzorelo njeno junaštvo
SSKJ²
kratkorépec -pca m (ẹ̑)
nav. mn., zool. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom; rakovica
SSKJ²
odrásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. postati telesno in duševno zrel: sin je že odrastel; ko je odrastel, je odšel na delo v tovarno / komaj je malo odrastel, so ga dali za pastirja postal nekoliko večji, starejši
// s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu
// ekspr., z dajalnikom postati prevelik, neprimeren za kaj: otroškim igram je že odrastel; odrasti šoli
2. dobiti dokončno podobo, razviti se: odrastla je v lepo dekle
    odráščen -a -o:
    odraščen človek; postati odraščen; čutiti se odraščenega; sam.: v družini so bili samo odraščeni odrasli; 
prim. odrasel
SSKJ²
omíkati -am dov. (ȋknjiž.
1. razviti, kultivirati: omikati jezik
2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati
    omíkan -a -o
    1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah
    2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan
SSKJ²
primát -a m (ȃ)
1. knjiž. prvo mesto: imeti, obdržati primat v teku; pripada mu šahovski primat / temu delu gre primat med deli iz sodobnega življenja; priboriti si primat na domačem trgu; priznavati primat razumu; izgubljati primat na raznih področjih / dajati turizmu primat pred drugimi panogami prednost
2. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci, Primates: evolucija primatov
SSKJ²
prvák -a m (á)
1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
 
šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere
3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke; sestanek prvakov koalicijskih strank
// ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov
4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki
5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
SSKJ²
rátati -am dov. (ȃnižje pog.
1. postati1ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela
2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega
3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo
SSKJ²
razbistríti -ím dov., razbístril; razbistrèn (ī í)
razviti sposobnost za mišljenje: razbistriti komu duha; počasi se mu je razum razbistril
// narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: študija je razbistrila nekatera pravna vprašanja; pojmi so se popolnoma razbistrili
● 
hladen zrak mu je razbistril glavo ga je naredil sposobnega mišljenja; publ. pogovori so razbistrili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena
    razbistríti se 
    postati bister, zelo prozoren: voda se je razbistrila / ekspr. popoldne se je ozračje razbistrilo
SSKJ²
razrásti se -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á)
1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh
2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju
3. nav. ekspr. postati večji
a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo
b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel
4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman
● 
ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada
    razráščen -a -o:
    razraščene korenine; lepo razraščeno žito; 
prim. razrasel
SSKJ²
razvítje -a s (ȋ)
glagolnik od razviti: razvitje jadra, zastave / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora / razvitje narodne kulture
SSKJ²
razvòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od razviti ali razvijati:
a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh; opazovati, pospeševati razvoj; enakomeren, skladen razvoj; stopnja razvoja; nastanek in razvoj
b) prispevati k razvoju dežele; skrbeti za razvoj tehnologije; gospodarski, politični, umetniški razvoj; razvoj društva, kraja, zdravstva / sonaravni razvoj trajnostni razvoj; trajnostni razvoj razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli
c) razvoj okostja, organov; razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni
● 
publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo
♦ 
antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; jezikosl. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale
Število zadetkov: 63