Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

smrdokávra smrdokávre samostalnik ženskega spola [smərdokáu̯ra]
    ptica s perjanico, rdečkasto rjavim trupom, črno-belimi progastimi perutmi in dolgim, rahlo ukrivljenim koničastim kljunom; primerjaj lat. Upupa epops
ETIMOLOGIJA: smrdeti + kavra ‛vrana’, po ljudskem prepričanju, da ima ta ptica nečisto gnezdo - več ...
škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]
    1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...
škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola [škarpína]
    1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpena
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. škàrpīna, glej škarpena
tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír]
    iz zoologije kopitar s krajšim rilcem, ki živi v pragozdovih Srednje in Južne Amerike ter jugovzhodne Azije; primerjaj lat. Tapirus
STALNE ZVEZE: brazilski tapir, nižinski tapir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]
    pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
thomsonov thomsonova thomsonovo; in Thomsonov pridevnik [tómsonou̯ tómsonova tómsonovo]
STALNE ZVEZE: thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: Thomsonov
Thomsonov Thomsonova Thomsonovo; in thomsonov pridevnik [tómsonou̯ tómsonova tómsonovo]
STALNE ZVEZE: Thomsonova gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Thomson's (gazelle) ‛Thomsonova (gazela)’, po britanskem geologu in raziskovalcu Josephu Thomsonu (1858–1895)
udàv udáva samostalnik moškega spola [udàu̯ udáva]
    velika nestrupena kača, ki se okrog plena ovije in ga pri tem zaduši; primerjaj lat. Boidae; SINONIMI: boa
STALNE ZVEZE: navadni udav, rdečerepi udav
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. ȕdāv) iz rus. udáv iz udavítь ‛zadaviti’ - več ...
véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]
    1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
    2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
véveričji véveričja véveričje pridevnik [véveričji] ETIMOLOGIJA: veverica

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
amerikánka -e ž (ȃpog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
SSKJ²
amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ 
agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SSKJ²
bízmut tudi bísmut -a m (ȋ)
kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi:
SSKJ²
bòr2 bôra m (ȍ ó)
iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom
 
bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris
SSKJ²
bornít -a m (ȋ)
min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid:
SSKJ²
cárjevič -a m (ȃ)
1. carjev sin: mali carjevič
2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve:
SSKJ²
čebúlar -ja [tudi čəbularm (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ 
bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
SSKJ²
dúnajka -e ž (ú)
agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka
SSKJ²
gnilôba -e ž (ó)
1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba
// gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče
2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju
// zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila
♦ 
čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba
SSKJ²
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
 
min. kubični kalcijev aluminijev silikat
Število zadetkov: 149