Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
téniska téniske samostalnik ženskega spola [téniska]
    navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno adidaska, manj formalno superga
ETIMOLOGIJA: ↑tenis
Celotno geslo eSSKJ
títovka títovke samostalnik ženskega spola [títou̯ka]
    1. vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja in jugoslovanske vojske, navadno z rdečo zvezdo na čelnem delu
      1.1. taka čepica modre barve kot del pionirske uniforme v Jugoslaviji
ETIMOLOGIJA: po vzdevku Tito jugoslovanskega predsednika Josipa Broza (1892–1980)
Celotno geslo eSSKJ
tríglavka tríglavke in triglávka triglávke samostalnik ženskega spola [tríglau̯ka] in [trigláu̯ka]
    vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, navadno s slovensko trobojnico in rdečo zvezdo na čelnem delu
ETIMOLOGIJA: po gori Triglav
Celotno geslo eSSKJ
vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]
    vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bandóneon -a m (ọ̑)
manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani in s plesalcema v ozadju; virtuoz na bandoneonu
SSKJ²
bóršč -a m (ọ̑)
v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču; ukrajinski boršč
♦ gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso
SSKJ²
čáka -e ž (á)
1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico
2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami
SSKJ²
čúčka -e ž (ȗ)
star., v zvezi zavezati ruto v čučko zavezati ruto z vozlom na tilniku: Rdečo ruto ima zavezano v čučko in izpod nje silijo črni lasje (M. Pugelj)
SSKJ²
détel -tla m (ẹ́)
črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom: detel je plezal in trkal po deblu; slišalo se je udarjanje detla ob suho drevo
SSKJ²
domnéven -vna -o prid.(ẹ̄)
o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče; prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda
    domnévno člen.:
    otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo
SSKJ²
elástika -e ž (á)
trak z vpletenimi gumijastimi nitmi: zamenjati elastiko v trenirki; raztegniti elastiko / elastika pri frači; razglednice, prepasane z rdečo elastiko gumico; stegoval je vrat, kot da bi bil iz elastike
SSKJ²
gártroža -e ž (á)
star. vrtnica: gartrože že cvetejo; na vrtu imajo polno gartrož / utrgati rdečo gartrožo; nevesta je bila lepa ko gartroža
SSKJ²
gobán in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á)
bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus; vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas
SSKJ²
kápri tudi capri -- [kápri] v prid. rabi (ȃ)
ki sega do tri četrt navadne dolžine hlačnic: nosil je rdečo majico in bele kapri hlače; kapri pižama
SSKJ²
kardinál -a m (ȃ)
1. najvišji dostojanstvenik v Rimskokatoliški cerkvi: kardinali volijo papeža / imenovati nove kardinale
2. agr. jesensko jabolko z rdečimi progami ali kardinalsko rdeče barve: trgati kardinale / pisani kardinal; rdeči kardinal
♦ agr. kardinal trta z zgodaj zorečimi rdečimi grozdi z debelimi jagodami; breskev z rumenkastim mesom in rdečo lupino; zool. kardinali ptice pevke z živo pisanim perjem in perjanico, ki živijo v Severni Ameriki, Fringillinae
SSKJ²
kavráč -a m (á)
star. puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto
SSKJ²
kíklica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kikla: nosila je kratko, rdečo kiklico
SSKJ²
košeníljka -e ž (ȋ)
zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo
// kem. rdeče barvilo iz te živali:
SSKJ²
kraljíček -čka m (ȋ)
najmanjša ptica pevka z rdečo ali rumeno liso na temenu: veselo čivkanje kraljička; sinice in kraljički
SSKJ²
krvavéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v stanju, ko se izliva, izteka kri iz žile: že zelo dolgo krvavi; močno krvavi iz nosa; še malo krvavi na roki / prsti mu krvavijo; rana je začela spet krvaveti / ekspr. hodil je tako dolgo, da so mu noge krvavele
● knjiž. srce ji je krvavelo od bridkosti, trpljenja zelo je trpela
// knjiž., ekspr. bojevati se: naši očetje so krvaveli na mnogih bojiščih; krvaveti za domovino, svobodo / ta narod že dolgo krvavi
2. knjiž. oddajati rdečo svetlobo: večerno nebo je krvavelo; ogenj na ognjišču krvavi
    krvavèč -éča -e:
    tiščal je krvavečo arterijo; krvaveča glava
Število zadetkov: 162