réč -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ)
1. odvzeti komu osebne ~i; zavreči neuporabne ~i; knj. pog. urediti uradne ~i zadeve; poud.: delati zaradi malenkosti tako ~ |mnogo hrupa, vznemirjenja|; Njena prijateljica je krhka ~ |oseba|; Kako bo to naredil, je njegova ~ |stvar|; Štiri dni ni taka ~ |ni (tako) dolgo|; olepš. počenjati tiste ~i |spolno občevati|
2. poud. |izraža omalovaževanje, zadrego, zaskrbljenost|: Lepa ~, zdaj ga pa ni; Prava ~, če so kupili avto; Ti presneta ~, ti
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Pravopis
kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
Pravopis
mrtvílo -a s, pojm. (í) poud. kulturno ~ |nerazgibanost, nedejavnost|; člov., slabš. To ~ se ne bo navdušilo za nobeno reč |ravnodušen, nedejaven človek|
Pravopis
nós -ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
Pravopis
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
prešméntan -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud.
prešméntani -a -o (ẹ́; ẹ̑) Ta ~ fant |presneti, šmentani|; ~a reč, spet sem pozen |presneta, šmentana|
prešméntani -a -o (ẹ́; ẹ̑) Ta ~ fant |presneti, šmentani|; ~a reč, spet sem pozen |presneta, šmentana|
Pravopis
vèndar3 [və] poudar. člen. (ə̀/ə̏) Odpri ~; To je ~ preveč; poud.: Svoje stvari bom pa ~ poznal |gotovo|; Fant je ~ zadosti star; Si za to? -Saj ~ veš; Presneta reč ~, da mu nihče nič ne more
Pravopis
Število zadetkov: 10
Dostopnost