Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
kúra1 -e ž (ú)
velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro
● ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae
Vorenc
lebati nedov., F11, coëpulari, ſe v'kupai goſtiti, lebati; comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred koſſilam, po koſſilu, po vezherji ṡhréti; congraecare, lebati, pyanzhovati; cutem curare, dobru lebati, ſe dobru rediti; epulari, lebati, goſtarie derṡhati; heluari, poṡhréti, lebati, ṡhlémati; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; nepotari, dobru lebati, vſe ṡapraviti; perbacchari, ſylnu mozhnu pyanzhovati, inu lebati; pergraecari, ſe ſylnu goſtiti, lebati, pyanzhovati; victitare, dobru ṡhiveiti, lebati
SSKJ²
lèghórnka -e ž (ȅ-ọ́)
pog. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke
Celotno geslo Sinonimni
lèghórnkokóš -i ž
vet. lahka kokoš bele barve, ki se goji zaradi jajcpojmovnik
SINONIMI:
vet., žarg. leghornka
Celotno geslo Etimološki
lemenȃt -a m
Celotno geslo eSSKJ
lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc]
    konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
SSKJ²
mastíti1 -ím nedov. (ī í)
delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino
♦ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti
    mastíti se ekspr.
    1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem
    2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln
    maščèn -êna -o:
    zelo maščeno usnje
    ♦     teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja
Celotno geslo Vezljivostni G
mastíti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno
1.
kdo/kaj slastno hraniti se s čim
Mastil se je s pečenko in žganci.
2.
kdo/kaj rediti se
Zadnje čase se /preveč/ masti.
SSKJ²
merjásec -sca m (á)
1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča
♦ vet. skopiti merjasca
2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec
3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec
Celotno geslo Sinonimni
merjásec -sca m
odrasli samec prašičapojmovnik
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik divji merjasec
GLEJ ŠE SINONIM: pohotnež
GLEJ ŠE: plug
Celotno geslo Sinonimni
môlznica1 -e ž
žival, ki daje mleko, zlasti kravapojmovnik
SINONIMI:
krava molznica, molzna krava, mlečnica, mlekarica, nar. dojna krava, nar. dojnica1
GLEJ ŠE SINONIM: molzišče
GLEJ ŠE: koza
Svetokriški
muja -e ž trud, muja: njega muja im. ed. nebo Sabſtoin ǀ En syn taku lep de ſe muja im. ed. plazha njega vidit ǀ muja im. ed. ſe neplazha taku dalezh eno libro poshilat ǀ bres della, inu muje rod. ed. je taiſte shpishal s' kruham nebeskim ǀ nej ſim shparala danarie, ne muie rod. ed., ne obene rezhi ǀ Ona preuſame Moshu mujo tož. ed., inu skerb otroke rediti, inu varvat ǀ ti druſiga nimash, ampak muio tož. ed., inu martro ǀ veliku skerb, inu muió tož. ed. imá, veliku shpenda ǀ s'veliko mujo or. ed. na ſuhu pride ǀ na morij ste s'veliko vasho muio or. ed. nenuznu ribe lovili ← stvnem. muoī, srvnem. müeje ‛trud, muja’; → plačati
Celotno geslo Etimološki
naredīti -ím dov.
SSKJ²
nêsnica -e ž (ȇ)
kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice
Celotno geslo Sinonimni
nêsnica -e ž
kokoš, ki se goji zaradi jajcpojmovnik
SINONIMI:
nesna kokoš, jajčarica
Prekmurski
nóuvi in nóvi -a -o prid.
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46
Vorenc
obdržati dov., F8, alo, -ere, rediti, hraniti, ſhpishati, obdershati; attinere, perderṡhati, obderṡhati, gori derṡhati; conservare, ṡkraniti, pervarovati, obderṡhati, ohraniti; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; fomentum, -ti, fomes, kurjava, podneitik, neitilu, inu kar je ṡa ogîn obderṡhati; obtendere, vel obtinere, obderṡhati; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; officia retinere, ſluṡhbe obderṡhati
Vorenc
objemati nedov., F4, amplectari, objemati; complecti, objemati, prieti, obſezhi, objeti; fovere aliquem, eniga k'ſebi partiṡkati, greiti, objemati, rediti; suaviari, objemati
SSKJ²
odgájati -am nedov. (ā) zastar.
1. rediti1, vzrejati: odgaja teleta za meso
2. vzgajati: svoje otroke je strogo odgajal / odgajati mladino v slovenskem duhu
Vorenc
odrediti dov., enutrire, gori rediti, ṡrediti, odrediti
Število zadetkov: 193