Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
- 1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
- 2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
- 1. ki ne reže, ne seka več dobro
- 3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
- 1. neformalno potiti se, znojiti se
- 2. neformalno močno, zavzeto truditi se za kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. schwitzen < stvnem. swizzen < ide. *su̯eid- ‛potiti se, pot’, tako kot stind. svídyati, latv. svîst
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo
// telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo starostnikov; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija
2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve
1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom
2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Dal jim je svojo knjigo.
Dal je svoj delež (za posodobitve).
Besedi je dal nov pomen.
Predlog so dali na glasovanje.
Koliko je dal za avto?
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
Podatki dajo visoko številko.
Dal (mu) je brco/klofuto.
Knjigo je dala na mizo.
Razmere mu ne dajo delovati.
Dal je poklicati k sebi služabnike.
Dajta kupiti liter vina.
Ključe navadno oddajajo vratarjem (v spravo).
Znancem sproti oddajal svoje knjige (za spomin).
Oddajali so stanovanje študentom (za nekaj mesecev).
Svoje deleže je redno oddajal (v) posojilnici.
Naprava oddaja ozek curek svetlobe.
Televizija oddaja na tridesetih kanalih.
Vezje oddaja (elektromagnetne valove).
Slovar slovenskih frazemov
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo
Slovenski etimološki slovar³
Urbanistični terminološki slovar
Geografski terminološki slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »