Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]
    1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
    3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe
      3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
    4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
kegljáč kegljáča samostalnik moškega spola [kegljáč]
    1. športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavec
      1.1. kdor keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljavec
STALNE ZVEZE: kegljač na ledu
ETIMOLOGIJA: kegljati
kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]
    1. šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: kegljati
kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti]
    1. ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze
      1.1. ukvarjati se s tem športom rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: kegelj
odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica]
    1. športnica, ki se ukvarja z odbojko
      1.1. ženska, ki igra odbojko, se z odbojko ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: odbojkar
pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]
    1. premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako premikanje za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešačiti
pešáčiti pešáčim nedovršni glagol [pešáčiti]
    1. premikati se brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako se premikati za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešak
psíčka psíčke samostalnik ženskega spola [psíčka]
    navadno ekspresivno psica, zlasti manjša
ETIMOLOGIJA: iz psič iz pes

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gobáriti -im nedov. (á ȃ)
nabirati gobe (po gozdovih): za rekreacijo gobariti / že nekaj let gobari
SSKJ²
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● 
knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom
    1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
    // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o
    1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
SSKJ²
párk -a m (ȃ)
1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti; gozdni park gozd, urejen za park; krajinski park območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; tehnološki park središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja; vodni park urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
 
šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi
2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota
SSKJ²
pohódnica -e ž (ọ̑)
1. udeleženka pohoda: vsaka pohodnica je dobila nagelj s čestitko za dan žena; pohodniki in pohodnice
2. ženska, ki se ukvarja s hojo za rekreacijo: navdušena pohodnica; pustolovke in pohodnice
SSKJ²
pohódnik -a m (ọ̑)
kdor se ukvarja s hojo za rekreacijo: izkušen, navdušen pohodnik; med pohodniki priljubljen cilj; kolesarji, tekači in pohodniki / društvo pohodnikov; srečanje pohodnikov / rekreativni pohodnik
// udeleženec pohoda: pohodnike je v sončnem vremenu pot vodila po vinskih goricah; skupina, zbor pohodnikov z baklami; zbirališče pohodnikov na Triglav, Blegoš; avtobus z utrujenimi pohodniki / mladi pohodniki so prehodili pot Gubčeve brigade
// star. planinec, alpinist: bil je eden prvih triglavskih pohodnikov
SSKJ²
pohódništvo -a s (ọ̑)
hoja za rekreacijo: ljubitelji pohodništva; sekcija za pohodništvo; kolesarjenje in pohodništvo
SSKJ²
rekreácija -e ž (á)
1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo
// telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo starostnikov; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija
2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve
SSKJ²
rekreacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekreacijo: rekreacijski center / rekreacijske naprave / rekreacijski turizem; rekreacijsko drsanje, plavanje
 
urb. rekreacijska površina
SSKJ²
rekreatívec -vca m (ȋ)
šport. kdor se ukvarja s športom za rekreacijo: na teku so sodelovali tekmovalci in rekreativci; namiznoteniški rekreativci
SSKJ²
rekreatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rekreacijo: rekreativne naprave / rekreativni turizem; rekreativne dejavnosti; rekreativno smučanje
SSKJ²
rekreatívka -e ž (ȋ)
šport. ženska, ki se ukvarja s športom za rekreacijo: navdušena rekreativka; rekreativci in rekreativke / tekaška rekreativka
SSKJ²
špórten -tna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala
2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni copat; športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke
● 
bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi
♦ 
igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; športna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo
    špórtno prisl.:
    športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen
     
    ekspr. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno
Število zadetkov: 62