Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pohudobíti, -ím, vb. pf. böse, schlecht machen, M.; pohudobljen, Guts. (Res.); p. se, böse, schlecht werden, Zora; ausarten, Jan.
Pleteršnik
pokleceváti, -ȗjem, vb. impf. = poklekovati, wiederholt auf die Knie fallen, Dict., C., Trub., Dalm., Kast., Guts. (Res.)-Mik.
Pleteršnik
popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).
Pleteršnik
poplȃča, f. die Vergeltung, Guts. (Res.), Valj. (Rad).
Pleteršnik
poprẹ́jnji, adj. = poprejšnji, Guts., C.; moja poprejnja nepokorščina, Guts. (Res.).
Pleteršnik
porę́dnost, f. 1) die Ordentlichkeit, Mur.; v p. spraviti, Guts. (Res.); — 2) der Muthwille, die Bosheit; — die Schlechtigkeit: p. prebivališča, Pohl.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
Pleteršnik
porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
Pleteršnik
postȃvək, -vka, m. 1) der Ansatz, die Post, Cig., Jan., Cig. (T.); odstotni p., der Percentsatz, DZ.; tarifni postavki, DZ.; posamezni postavki (v cenovniku), Levst. (Nauk); — 2) der Satz (propositio), Mur., C.; der Lehrsatz, Cig.; der Artikel (eines Glaubensbekenntnisses), Guts. (Res.).
Pleteršnik
posvarjénje, n. = posvarilo, Guts. (Res.).
Pleteršnik
poštováti, -ȗjem, vb. impf. = spoštovati, achten, hochschätzen, Alas., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr., Guts. (Res.), Jap. (Sv. p.).
Pleteršnik
potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
Pleteršnik
potovȃrišati, -am, vb. pf. zum Gesellschafter nehmen: p. koga, Guts. (Res.).
Pleteršnik
potrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen; veliko časa p., viel Zeit aufwenden, kajk.-Valj. (Rad); — aufzehren, verzehren, Mur., Cig., ogr.-C.; peklenski ogenj ne potroši, Guts. (Res.); — consumieren, Cig. (T.), DZ.; — verausgaben; veliko denarja na zidanje p.; po poti veliko p.
Pleteršnik
povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.-Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.
Pleteršnik
povrnjénje, n. 1) die Rückerstattung; brez vsega plačila in povrnjenja, Guts. (Res.); — 2) die Rückkehr, Cig.; — die Bekehrung, C.; povrnjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)-Mik.
Pleteršnik
prečəščèn, -éna, adj. hochgeehrt, Cig., Guts. (Res.); prečeščeno telo, der allerheiligste Leib, Z.; — prim. čestiti.
Pleteršnik
prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.
Pleteršnik
prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
Število zadetkov: 176