Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
Pleteršnik
prigòd, -gǫ́da, m. die Begebenheit, der Vorfall, Cig., Cig. (T.); dosti se ve žalostnih prigodov, Guts. (Res.); — prígod, Valj. (Rad).
Pleteršnik
razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).
Pleteršnik
razmísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) überlegen, erwägen, Cig., Jan.; dobro r. kaj, Guts. (Res.); — 2) r. se, seine Gedanken auf andere Gegenstände lenken, sich zerstreuen; r. se in najti tolažbe, Jurč.; — razmišljen, zerstreut.
Pleteršnik
Pleteršnik
razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.-Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
Pleteršnik
róditi 2., rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci-Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).
Pleteršnik
səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.-Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.
Pleteršnik
slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. (t. j. žalostno), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.
Pleteršnik
sovražljìv, -íva, adj. 1) feindselig, Cig., Jan., Mik.; sovrȃžljiv, Mur.; — 2) hassenswert, Cig.; — verhasst, Boh.; s. je pred Bogom greh, Guts. (Res.).
Pleteršnik
Pleteršnik
spórən 2., -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.-Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.-Kres; (prim. soprn).
Pleteršnik
spórnost 2., f. die Abscheulichkeit, Mur., Cig.; tudi spornọ̑st: prikazujejo se mu grehi z veliko grozo in spornostjo ("spornustjo"), Guts. (Res.).
Pleteršnik
Pleteršnik
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 176
Dostopnost