Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem
TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje
SSKJ²
dêjstven -a -o prid. (ȇ) zastar.
1. dejanski, resničen, stvaren: poglobiti se v dejstveni svet okoli sebe
2. dejaven, tvoren: dejstvena moč
SSKJ²
dogodljáj -a m (ȃ)
dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj; družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin; nenavaden, resničen dogodljaj
SSKJ²
domnéven -vna -o prid.(ẹ̄)
o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče; prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda
    domnévno člen.:
    otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo
Celotno geslo Sinonimni
domnévni -a -o prid.
1.
ki temelji na domnevi
SINONIMI:
2.
o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen
SINONIMI:
dozdevni, knj.izroč. presumptivni, pog. verjetni
Celotno geslo eSSKJ
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
    1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
      1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
    3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’
SSKJ²
efektíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki dosega uspeh, rezultat: efektiven odpor; efektivno delo / išče izrazno efektivna sredstva
2. dejanski, resničen: efektivni stroški; efektivna vrednost; efektivno znižanje cen / efektivna izkoriščenost delovnega časa
♦ ekon. efektivna ura ura, v kateri se zares učinkovito dela; jezikosl. efektivni glagol končno dovršni glagol; strojn. efektivna moč moč, ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju
    efektívno prisl.:
    efektivno doživeti
Celotno geslo Etimološki
etimologȋja -e ž
Pravopis
fáktičen -čna -o (á) resničen, stvaren
fáktičnost -i ž, pojm. (ȃ) resničnost, stvarnost
Celotno geslo eSSKJ
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən]
    1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
    2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej ↑fikcija
Prekmurski
grívi -a -o prid. pravi, resničen: je gornya in o dolnya szlovensina griva puscsava posztala KOJ (1914), 96; je 'selo v-piszmi prosnyé i to'sbé pred szébe posztaviti, nej pa z grivov recsjouv KOJ 1848, 31; Bajce szo grívi grobi za 'zivôcse bívoszti KAJ 1870, 85; grivi razbojnicke AIP 1876, br. 9, 2
Celotno geslo Etimološki
ȋsti -a prid.
SSKJ²
istinít -a -o prid. (ȋ)
zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva
    istiníto 
    prislov od istinit: istinito prikazovati kaj
    // poudarja trditev: istinito lep prizor
Prekmurski
ìstinski -a -o prid. resničen: Boug je iſztinſzki KŠ 1754, 87; vucsiteo, známo, ka ſzi iſztinſzki KŠ 1771, 140; Jezuſſa, ki je iſztinſzki Boug KMK 1780, 32; Bolvan, steromi sze vszáki isztinszki Domorodecz rad podáva KOJ 1833, VII; i kak szvedog vu obláki, isztinszki bode TA 1848, 74; Iſztinſzka je Goſzpodnova rejcs KŠ 1754, 88; Eta je ta Iſztinſzka ſzvetloſzt KŠ 1771, 264; znáte, kaj je naſe ſzvedouſztvo iſztinſzko KŠ 1771, 741; isztinszko, i edno Trojsztvo KM 1783, 7; Razmimo iſztinſzko priprávlanye SŠ 1796, 20; i toga iſztinſzkoga tvojega ſziná SM 1747, 51; tebé ſzamoga iſztinſzkoga Bogá KŠ 1771, 322; ki náſz je oſzloboudo od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 615; Na eto tvoje iſztinszko oblubo zavupavsiſze KŠ 1754, 244; ne more na isztinszko pot najti AI 1875, kaz. br. 1; ſztvorjenoga vpraviczi i vu iſztinſzkom ſzveſztvi KŠ 1754, 97; jeli je zdanyesnye sztáliscse po isztinszkom gorivzéto AI 1875, br. 2, 4; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; ino je za nyé ſzvojim iſztinſzkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Du'sna ſzta iſztinſzkiva i pravicsniva biti SIZ 1807, 11; iſztinſzkei pravicsne ſzo ſzoudbe tvoje KŠ 1771, 794; szodbe Goszpodnove szo isztinszke i pravicsne vszegavecs TA 1848, 15; ſtera je li példba ti iſztinſzki KŠ 1771, 687
Celotno geslo Sprotni
káo členek
    1. slengovsko izraža dvom o čem, mnenje, da je kaj samo navidez pravo, resnično 
      1.1 kot pridevnik, slengovsko ki se le zdi pravi, resničen SINONIMI: nepravi 
SSKJ²
malovédnež -a m (ẹ̑)
star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež
Pravopis
mesó -á s mêsu/mésu -- mêsu/mésu -om; mési més; mésa més snov. (ọ̑ ȃ) jesti, rezati ~; svinjsko, telečje ~; kuhano, prekajeno ~; ~ na žaru; kuhar. belo ~; poud. biti človek iz ~a in krvi |pravi, resničen|; zdrav. divje ~; neobč. slabosti ~a čutnosti, telesnosti; poud. postati ~ in kri |uresničiti se|; ~ jabolk, lubenic |sočni, mehkejši del|
Celotno geslo Frazemi
mesó Frazemi s sestavino mesó:
beséda je mesó postála, bíti iz mesá in krví, dúh je volján, a mesó je slábo, iz mesá in krví, krí in mesó, mesó in krí, postáti mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, príti kómu v mesó in krí
SSKJ²
navídezen -zna -o prid. (ȋ)
ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt
// ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna
// ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje
♦ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov
    navídezno prisl.:
    navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen
SSKJ²
nazóren -rna -o prid., nazórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje elemente, ki povečujejo dojemljivost, razumljivost: navesti nazoren primer za svojo trditev; nazorna razlaga; nazorno izražanje, podajanje, pripovedovanje / da bi bil bolj nazoren, si je pomagal s kretnjami
♦ šol. nazorni pouk pouk, pri katerem se učencem stvarno, jasno prikažejo stvari, ki se obravnavajo
2. s čuti zaznaven, resničen, stvaren: nazorna predstava o čem; to je nazorna slika o razvojnih težnjah tovarne / nazorno mišljenje
    nazórno prisl.:
    nazorno govoriti o čem; razstava nazorno kaže rast tovarne; nazorno si predstavljati stvari; nazorno izražene misli
Število zadetkov: 74