- 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike
- 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko
// govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja - 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko