Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Láhov in láhov -a -o prid. (á)
star., v zvezah: on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš ni nedolžen; reven kot Lahov koš zelo
SSKJ²
mìš2 míši ž (ȉ í)
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ²
nèbogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā)
ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek
// evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
SSKJ²
númera in númara -e ž (ú)
star. številka: te numere ne držijo / hišna numera / elipt. bolnik, rudar z numere tri
● na starost je hodil po numerah nekdaj ker je bil zelo reven, osamel, so določene hiše, družine v vasi morale druga za drugo skrbeti zanj, mu dajati hrano; star. to je pa druga numera stvar je drugačna, kakor je kazalo
SSKJ²
osebénjek -jka m (ẹ̑)
nar. gostač: reven osebenjek; kmetje in osebenjki
SSKJ²
páver -vra m (á)
nižje pog. kmet: reven paver / živeti na pavrih
SSKJ²
sabêjnik -a m (ȇ)
nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki
SSKJ²
sebénjek -jka m (ẹ̑)
nar. gostač: reven sebenjek; berači in sebenjki
SSKJ²
beráč1 -a m (á)
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
SSKJ²
nebóre2 -- prid. (ọ̄) zastar.
1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka
2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
SSKJ²
obubóžati -am dov. (ọ̑)
nav. ekspr. postati reven, ubog: po nekaj letih so popolnoma obubožali; preh. vojne so ljudi obubožale
    obubóžan -a -o:
    obubožana družina; obubožano prebivalstvo
SSKJ²
preréven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
preveč reven: prereven je, da bi si lahko to kupil / dežela je bila takrat še prerevna za življenje
SSKJ²
révež -a m (ẹ̑)
1. reven človek: bili so taki reveži, da še za kruh niso imeli; revežem je razdelil nekaj obleke; vaški reveži / občinski revež nekdaj človek brez dohodkov, za katerega skrbi občina; pren. kulturni reveži
2. ekspr. sočutja, pomilovanja vreden človek: revež je bolan že tretje leto; reveže so spet pretepli / kot nagovor ti revež ti, kaj si moral prestati
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; preg. če bi bil človek vedež, ne bi bil revež
SSKJ²
ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
    ubógo prisl.:
    ubogo živeti; star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo; sam.: pomagati ubogim in bolnim
SSKJ²
ubóren -rna -o prid., ubórnejši (ọ́ ọ̄)
star. reven, siromašen: uboren človek / uborna kmetija / uborna hrana; uborne zaloge majhne, nezadostne
    ubórno prisl.:
    uborno živeti
SSKJ²
ubóžen -žna -o prid., ubóžnejši (ọ́ ọ̄)
star. reven, siromašen: ubožen študent; bili so zelo ubožni; ubožna družina / ubožno pohištvo skromno
● ubožna hiša ubožnica
♦ pravn. ubožno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe
    ubóžno prisl.:
    ubožno živeti; ubožno oblečen človek; sam.: ubožni in bogati
Število zadetkov: 36