Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
smodíti -ím nedov., smojèn (ī í)
1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase
// povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino
● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi
♦ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega
    smodíti se 
    pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi
SSKJ²
svínjski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
// nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga
    svínjsko prisl.:
    svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko
SSKJ²
šitáka -e ž (ȃ) nav. mn.
užitna, na deblih rastoča goba z rjavim klobukom nepravilne oblike in belorjavim betom, po izvoru iz Japonske: narezane šitake je stresel v vok in jih popražil; 30 dag posušenih, svežih šitak; juha, omaka, pašteta iz šitak; juha, rižota, testenine s šitakami / gojenje šitak / goba šitaka
SSKJ²
tartufáta -e ž (ȃ) gastr.
namaz, omaka iz tartufov, z dodatki drugih gob, oliv: domača tartufata; žlica tartufate; ravioli, rižota s tartufato
SSKJ²
zbrínc -a m (ȋ)
gastr. trdi sir aromatičnega, pikantnega okusa v obliki hlebca z rumeno rjavkasto skorjo, ki se riba, strga: jed je potresla z naribanim zbrincem; polenta, rižota z zbrincem; ementalec, parmezan in zbrinc / sir zbrinc
SSKJ²
žafránika -e ž (á)
vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, bot. barvilni rumenik: cvet žafranike; sadika žafranike; seme žafranike / olje žafranike; rižota z žafraniko

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
gambêr samostalnik moškega spola
    1. navadno v množini škampu podoben morski rakec s tankimi nogami SINONIMI: kozica
      1.1 navadno v množini ta rakec kot hrana, jed  
Celotno geslo Sprotni
krémast SSKJ² pridevnik
    1. ki po videzu in značilnostih spominja na kremo 
      1.1 v obliki za vrstni pridevnik kremasti ki je v zvezi z vrsto hrane, ki po videzu in značilnostih spominja na kremo  
    2. v obliki za vrstni pridevnik kremasti ki je iz kreme ali vsebuje kremo, nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov 

Slovenski pravopis

Pravopis
rižóta -e ž, snov. (ọ̑) |jed|

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
rȋž -a m
Celotno geslo Etimološki
rižọ̑ta – glej rȋž

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
rižota ► riˈžọːta -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Goba »šitaka« ali gobe »šitake«?

Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?

Jezikovna
Pisanje imen jedi: šolski jedilnik

Vsak teden lektoriram šolski jedilnik. Bi morda lahko zapisali nekaj primerov, kako pisati določene jedi. Kako pišem Beef Stroganoff ali Cordon Bleu? Citatno?

Kaj pa primeri pašta fižol, haše omaka? S kakršnimikoli vezaji? Kam bi človek lahko te stvari pogledal? Na kulinarika.net najbrž ne ...

Jezikovna
Raba velike in male začetnice pri poimenovanju hrane, jedi in rastlin

Zanima me uporaba velike ali male začetnice v imena rastlin (Marijini laski, Božje drevce....) ali hrane (Prekmurska gibanica, Idrijski žlinkrofi).

Število zadetkov: 35