Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
 Frazemi s sestavino :
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti]
    1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]
    1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: nacediti
Gledališče
obrédna ígra -e -e ž
Gledališče
obrédni plés -ega -a m
Gledališče
obrédno gledalíšče -ega -a s
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo Sprotni
poživítveni pridevnik
    1. ki je v zvezi s poživitvijo, obnovo 
    2. iz medicine ki je v zvezi z okrepitvijo imunskega odziva s ponovnim cepljenjem 
ETIMOLOGIJA: poživitev
SSKJ²
rituál -a m (ȃknjiž.
1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
♦ 
rel. izdati nov ritual obrednik
Pravopis
rituál -a m (ȃ) obred; neobč. Kopel je njegov vsakdanji ~ vsakdanje opravilo
Celotno geslo Sinonimni
rituál -a m
GLEJ SINONIM: bogoslužje, obred, obrednik
GLEJ ŠE: pogreb
SSKJ²
rituálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
Celotno geslo Sprotni
ritualístičen pridevnik
    1. pri katerem se izvajajo, so prisotni rituali 
      1.1 kot vrstni pridevnik v obliki ritualistični ki je v zvezi z rituali  
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualistisch, iz ritualist ‛obrednik’ iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’
Celotno geslo Sprotni
ritualízem SSKJ² samostalnik moškega spola
    pripadnost veri, prepričanju le s formalno udeležbo v obredju, običajih brez pravega, globljega razumevanja 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualismus, iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’
Gledališče
rituálna tragédija -e -e ž
Jezikovna
Sklanjanje imen »Nunne« in »Sorne«

Zanima me, kako se pravilno sklanjata naslednji moški imeni: Nunne, Sorme? Kako je z zaimki?

Terminološka
Svečanostna funkcija
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Gledališče
vérska obrédna ígra -e -e -e ž
voilà medmet
    uporablja se, ko govorec opozori na nastanek, pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine glagola voir ‛videti’, + ‛tam, tja’
Število zadetkov: 20